Poslovnih rezultatov za lani sicer še ni mogel razkriti, jih bodo pa objavili do roka, torej do konca aprila. "Ne vidim pa nobenih razlogov, da leto za DUTB ne bi bilo rekordno," je v pogovoru za STA ocenil Balogh, ki je v DUTB prišel aprila 2015, s polnim mandatom pa jo vodi od oktobra 2016.
Pri tem naj bi ustvarili več kot 400 milijonov evrov denarnega toka iz prodaje premoženja, kar je 20 odstotkov začetne skupne vrednosti prenesenega in pripojenega premoženja. Stroški poslovanja so bili pod načrtom in nezanemarljivo nižji kot v 2016. Število zaposlenih je upadlo na nižjo raven, kot je bila ob koncu 2016, s čimer so se po tem, ko so v celoti obvladali učinke ob pripojitvi Factor banke in Probanke vrnili "k prvotni učinkovitosti".
Trenutno ima DUTB v lasti še za okvirno 650 milijonov evrov slabih terjatev, za približno 200 milijonov evrov nepremičnin in za okoli 100 milijonov evrov lastniških deležev. Če je bilo na začetku približno 90 odstotkov premoženja DUTB v obliki terjatev, je zdaj ta delež po izpeljanih prestrukturiranjih, prodajah poplačilih in unovčitvah zavarovanj upadel na dve tretjini.
Glede ocene kakovosti preostalega premoženja v portfelju t. i. slabe banke je pojasnil, da so imeli na začetku po vrednosti okoli polovico terjatev do podjetij v resnih težavah na različnih stopnjah, a z delujočimi in obetavnimi poslovnimi zgodbami in s pomembnim učinkom za slovensko gospodarstvo. Takšne zgodbe so ob tem predstavljale petino skupnega števila prenesenih primerov.
Do danes so "z veliko napora" tako na strani upnikov kot dolžnikov obnovili in v celoti odstranili iz portfelja več kot tretjino vseh tovrstnih primerov, tako da so terjatve in spremljajoče lastniške deleže bodisi prodali bodisi pa so banke podjetja refinancirale v 100 odstotkih. Ostaja tako še za malo nad 60 odstotkov takšnih primerov, ki pa zaradi delnega odplačila in zmanjšanja njihovih obveznosti po vrednosti ne predstavljajo več kot 40 odstotkov preostalega portfelja.
Še kar nekaj je tako "zelo razburljivih primerov", prodaja tega preostalega premoženja pa bo po Baloghovih besedah sčasoma vse težja naloga. Zato so že lani sprejeli ukrepe v obliki strožjih notranjih procesov upravljanja učinkovitosti in okrepljenih marketinških aktivnosti, vzpostavili pa so tudi bazo investitorjev, tako da lahko izpeljejo bolj ciljane prodajne postopke s še širšim naborom vlagateljev.
Glede interesa za preostalo premoženje je Balogh povedal, da povpraševanje na trgu je, a ga je treba spodbosti, tako da ne bi preveč zašli z radarja vlagateljev. Zemljepisno gledano interesenti prihajajo iz Slovenije in tujine, pri čemer je med tujci običajno več interesa za večje premoženje. Največ interesentov iz tujine je iz finančnih centrov ali bližnjih držav, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, kar nekaj jih je iz srednje in vzhodne Evrope, nekaj pa celo iz "presenetljivih delov sveta".
Pojasnil je, da je vsak trenutek odprtih približno 200 prodajnih postopkov v različnih fazah priprave ali izvedbe. Med tistimi, ki so v najbolj napredni fazi, je omenil mariborsko MLM, jih je pa po njegovih besedah še več. O podrobnostih ni želel govoriti, je pa dejal, da so njihovi cilji glede prodaj ambiciozni, uresničijo pa jih lahko le, "če ohranjajo konstanten tok poslov".
Glede MLM se je nedavno v medijih pojavila informacija, da naj bi DUTB od nakupa MLM odvrnil južnotirolsko družbo Alupress - ta je pomemben dobavitelj graške Magne Steyr, ki v občini Hoče-Slivnica gradi proizvodni center. Razlog za to naj bi bil, da so bolj naklonjeni finančnim skladom. Kritičen do delovanja DUTB je bil zato tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Balogh postopkov v teku ni želel komentirati, je pa pripomnil, da v nobenem primeru nimajo vnaprej najljubšega vlagatelja. "Se pa prednostni ponudnik izkaže na koncu postopka. To je največkrat tisti, ki ponuja najboljše sprejemljive pogoje in izpolnjuje vsa merila," je dodal.
DUTB je sicer v pričakovanju objave končne različice revizijskega poročila računskega sodišča o pravilnosti, gospodarnosti in učinkovitosti njihovega poslovanja v 2014 in 2015. Balogh o vsebini ne sme govoriti. Zatrdil je le, da je DUTB danes po stabilnosti poslovanja bistveno drugačna ustanova kot v omenjenem obdobju in da je sodelovanje med DUTB in računskim sodiščem občutno boljše kot v preteklosti.
Pojasnil je, da so družbo v zadnjih letih preoblikovali v organizacijo, ki se stalno izboljšuje, pri čemer upošteva notranje in zunanje ocene. Računsko sodišče je revizijo začelo na začetku leta 2016, na DUTB pa so po Baloghovih besedah sodelovanje z njim od vsega začetka videli kot dodatno priložnost za izboljšave na področju varnosti, učinkovitosti in pravilnosti poslovanja. "Proces je bil zahteven, a je koristil obema organizacijama, da lahko izpolnita njuni poslanstvi," je dejal in izrazil upanje, da bo končno poročilo odsevalo številne sprejete izboljšave.
Med medijsko odmevnimi primeri v zadnjih letih je spregovoril o primeru sprožitve prisilne poravnave nad Cimosom in poznejši prodaji koprskega podjetja. Takratnih odločitev ni želel komentirati, je pa spomnil, da je bil Cimos sredi leta 2014 v zalo težkem finančnem in poslovnem položaju in da je njegovo reševanje zahtevalo veliko žrtvovanja na strani podjetja in upnikov. Po podatkih, ki jih kot največji preostali Cimosov upnik na DUTB imajo, se razmere v podjetju izboljšujejo celo bolj od pričakovanj, Cimos pa je na pravi poti.
Med uspešnimi prodajnimi zgodbami do zdaj je sicer omenil še Kovinoplastiko Lož, Swaty Comet ter druga podjetja v skupini Avtotehna. Dober primer prestrukturiranja v teku je po njegovih besedah tudi Alpina, kjer se je DUTB med postopkom tudi precej naučila (v Alpini je zaradi delovanja pretekle uprave prišlo do upora zaposlenih op. a.).
Dotaknil se je tudi paketnih prodaj v preteklosti - odmevnejši primer takšne transakcije je bila prodaja terjatev do Proteja in skupine ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways. Balogh sicer ni želel komentirati transakcij, ki so bile zaključene pred njegovim prihodom, je pa povedal, da se v paketnih prodajah nekje ustvari dobiček, nekje pa izguba, ni pa bil prav noben primer, ki so ga iz bank dobili na DUTB, popoln.
DUTB je postala v zadnjih letih tudi pomemben igralec na področju nepremičnin, tako stanovanjskih kot poslovnih. Balogh je zatrdil, da je upravljanje z nepremičninami kompleksno, priprava teh projektov na prodajo pa terja čas. Poleg tega nepremičninski trg pri okrevanju običajno zamuja za ostalimi sektorji. Zato so se tudi najprej osredotočili na terjatve in v naslednjem koraku na nepremičnine.
Glede dosedanjega uspeha pri stanovanjskih nepremičninah ocenjuje, da je ta nad pričakovanji trga, ki močno raste, pri čemer pa je razmah izrazit predvsem na določenih območjih, medtem ko ima DUTB nepremičnine povsod po državi. Balogh je prepričan, da so naredili veliko, in to kljub "precej močnemu vetru v prsi". Spomnil je, da je bila strokovna javnost na začetku zelo skeptična do njihovih načrtov.
Glede poslovnih in industrijskih nepremičnin pa je povedal, da trg v minulih letih ni okreval tako kot stanovanjski, a so v DUTB kljub temu prodali veliko stavb, zemljišč in proizvodnih kompleksov propadlih podjetij. S tem, ko so določena opustela območja dobila nove vsebine, po njegovem prepričanju niso imeli pozitivnega učinka samo za davkoplačevalce, ampak tudi za gospodarstvo.
Kot pozitivne primere je izpostavil prodajo kompleksa nekdanje Tovarne vozil Maribor družbi Tam Europe, prodajo kompleksa Kli Logatec družbi Lonstroff iz skupine Sumitomo, ki bo tam gradila novo tovarno medicinskih elastomerov, ter prodajo Mipovih proizvodnih prostorov v Kromberku družbi Pivka.
Glede medijskih informacij, da naj bi na DUTB pripravljali načrte o podaljšanju njenega delovanja po izteku življenjske dobe v 2022 in tudi o vstopu zasebnih investitorjev vanjo, tako da bi v Sloveniji ostala ustanova za pomoč bankam pri prestrukturiranju slabega premoženja, je Balogh zatrdil, da takšnih načrtov ni.
DUTB bo po njegovih besedah do 2022 svoje poslanstvo izpolnila, a tudi potem bo problematika slabih posojil kljub napredku v zadnjih letih ostala, saj je del gospodarstva še vedno močno zadolžen in premalo kapitalsko močan. "Kritična masa za ukrepe za reševanje teh težav bo tako ostala, kakšne bodo najboljše rešitve, pa bo pokazal čas," je povedal.
Svoje znanje in izkušnje sicer v DUTB po Baloghovih besedah redno delijo na različnih mednarodnih forumih in v bilateralnih pogovorih, v stiku so bili tudi z Evropskim bančnim organom in Evropsko komisijo, ki pripravljata predloge za spopad s problematiko slabih posojil v EU v prihodnje.
DUTB je sicer, tako Balogh, leta 2014 in 2016 prejela in pripojila terjatve, ki so v bruto vrednosti konec 2013 predstavljale okoli 25 odstotkov vseh posojil podjetjem v Sloveniji, tako da je bil njen učinek na gospodarstvo med večjimi, ko gre za t. i. slabe banke po svetu. Zaradi značilnosti prenesenega premoženja je imela ob tem najbolj kompleksne naloge, kar so po Baloghovih besedah potrdili tudi zunanji ocenjevalci.
V tej luči je po njegovem mnenju v strokovni javnosti široko priznano, da so delovali dobro in bili pri unovčevanju premoženja tudi bistveno hitrejši od mnogih primerljivih ustanov. S svojim "recikliranjem" slabih starih zgodb v nove, bolj perspektivne, so tudi prispevali k izboljšanju razmer v Sloveniji v zadnjem času, je prepričan Balogh.
Pri tem so bili po njegovih besedah kot 100-odstotno državni igralec s pomembnim učinkom za gospodarstvo ves čas v navzkrižju številnih interesov, s čimer so morali "pametno in profesionalno" upravljati. Kljub tej "kompleksni strukturi deležnikov" so lahko po njegovem mnenju delovali s potrebno profesionalno avtonomijo in sledili načelu zasebnega vlagatelja.
