Direktor službe DVK Dušan Vučko je na četrtkovi seji komisije opozoril, da po zadnjih podatkih na 458 območjih volišč še vedno ni zagotovljenega objekta, ki bi bil dostopen tudi za invalide. Predsednik DVK Anton Gašper Frantar pa je ob tem podvomil, ali se vlada oz. pristojno ministrstvo sploh v celoti zaveda zahtevnosti in resnosti problema.
Če se do junijskih parlamentarnih volitev stanje ne bo izboljšalo, se bo vsul plaz pritožb, pod vprašajem pa bo tudi ustavnost volitev, je poudaril Frantar. Po njegovih besedah vlada ne sme dopustiti, da bi zaradi invalidom nedostopnih objektov umanjkalo 458 volišč. Izpostavil je, da rešitev problema nikakor ni v združevanju območij volišč.
"Menimo, da morajo pristojne volilne komisije, ki določajo volišča, dosledno upoštevati veljavno zakonsko ureditev in omogočiti, da bodo vsa volišča dostopna invalidom," pa so v odzivu zapisali na ministrstvu za javno upravo. Prepričani so, da je relevantne zakonske določbe ob upoštevanju priporočil DVK mogoče uresničiti brez ukinjanja volišč.
Za volitve in referendum na državni ravni volišča določijo okrajne volilne komisije, za volitve in referendum na lokalni ravni pa občinske volilne komisije. Na ministrstvu so poudarili, da je pri določanju volišč treba dati prednost objektom v javni lasti države ali občin, saj morajo biti ti objekti že na podlagi zakona o graditvi objektov in zakona o izenačevanju možnosti invalidov dostopni invalidom.
Na ministrstvu za javno upravo so tudi spomnili na lanskoletni poziv vsem ministrstvom, ki upravljajo objekte za javno rabo, kjer bi potencialno lahko bila določena tudi volišča, naj pristojnim volilnim komisijam ponudijo primerne objekte. Ob tem so na ministrstvu opozorili, da DVK za vsake volitve in referendum posebej spiše navodila volilnim komisijam tudi glede določitve volišč.
Največ javnih objektov, ki so lahko primerni za volišča, je v lasti občin, zato je ministrstvo vsem občinam ter tudi okrajnim in občinskim volilnim komisijam posredovalo dopis, s katerim je občine pozvalo, naj volilnim komisijam za določitev volišč ponudijo invalidom dostopne objekte v občinski lasti, kot so osnovne šole, knjižnice ter gasilski in zdravstveni domovi.
"Druge možnosti so preoblikovanja volišč in rešitve s stalno ali začasno prilagoditvijo volišča - npr. izgradnja ali začasna namestitev klančin za invalide," so zapisali na ministrstvu. Izpostavili so, da se število invalidom dostopnih volišč z leti povečuje. Na zadnjih volitvah predsednika republike, torej še pred začetkom uporabe relevantnih zakonskih določb, je bilo invalidom dostopnih 1790 volišč oz. 56,61 odstotka volišč.
Stroški za izvedbo volitev na državni ravni se po navedbah ministrstva za javno upravo v skladu z veljavno zakonodajo krijejo iz državnega proračuna: "Šteje se, da so sredstva za izvedbo volitev skladno z zakoni, ki urejajo javne finance in javna naročila, zagotovljena z dnem, ki je z razpisom volitev določen kot dan, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila." Stroške za izvedbo lokalnih volitev pa krijejo občine.
Nova ureditev glede dostopnosti volišč za invalide, ki jo je določila novela zakona o volitvah v državni zbor iz aprila 2017, je tudi posledica odločitve ustavnega sodišča iz leta 2014. Določba novele, da morajo biti volišča dostopna invalidom, se je začela uporabljati 1. februarja letos. Novela je tudi odpravila glasovanje invalidov z glasovalnimi napravami in ga nadomestila z glasovanjem po pošti.
Sicer je DVK na četrtkovi seji sprejela sklep, da bo vlado nemudoma seznanila s trenutnim stanjem glede dostopnosti volišč za invalide. S sklepom je tudi izrazila pričakovanje, da bo vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi takoj pristopila k odpravi arhitektonskih ovir na objektih in za to namenila ustrezna finančna sredstva.
Nacionalni svet invalidskih organizacij pa je DVK pozvala, naj zainteresirano javnost obvesti o možnih oblikah glasovanja invalidov.
