Oboroževanje učiteljev zagovarja predsednik ZDA Donald Trump, čeprav niti oboroženi policist 14. februarja ni uspel preprečiti pokola na srednji šoli v Parklandu na Floridi. Razlog zakaj ni ukrepal, ko je 19-letni Nikolas Cruz šest minut streljal po šoli in pobil 17 ljudi, je še vedno predmet preiskave. Trump je menil, da je človek strahopetec ali pa je pred nevarnostjo otrpnil.
Predsednik svojo idejo o oboroženih učiteljih razlaga kot enostavno rešitev in to na način, ki učitelje opisuje kot revolveraše divjega zahoda, ki bodo v trenutku potegnili pištolo in ugonobili napadalca. "Moramo imeti ofenzivne zmogljivosti, ker defenziva sama ni dovolj," je dejal Trump in kot idealnega učitelja opisal svojega šefa kabineta generala Johna Kellyja, ki bi menda že znal opraviti s strelcem v šoli.
Z malenkostmi, kot je na primer to, kje bodo pištole, da do njih ne pridejo zvedavi otroci, ali pa kako bo športni učitelj, ki bi jih Trump še posebej rad oborožil, pravočasno priletel iz telovadnice na drugo stran šole, kjer se odvija pokol, ter drugimi podobnimi neznankami se Trump ne ukvarja.
Šolski nadzornik okrožja Broward Robert Runcie, kamor spada Parkland, je odločno proti oboroževanju učiteljev, ki si tega niti najmanj ne želijo. Že tako nimajo lahkega dela. Scott, ki potrebuje glasove zmernih volivcev za osvojitev senatnega sedeže, je ugotovil, kam piha veter in se je oddaljil od Trumpove ideje, čeprav je zagovornik orožja in predsednika ZDA.
Namesto tega podpira prisotnost oboroženega policista na vsaki šoli in po enega policista za vsakih 1000 otrok na večjih šolah, čeprav se to v primeru Parklanda ni najbolje obneslo.
Predlaga tudi druge ukrepe v skupni vrednosti 500 milijonov dolarjev, kot je možnost, da sodišče prepove nakup ali posedovanje orožja nasilni ali duševno moteni osebi. Uvedli naj bi tudi možnost 72-urnega neprostovoljnega opazovanja v psihiatrični bolnišnici za nekoga, ki bi lahko bil nevaren, več denarja pa bi namenili tudi za izboljšanje programov psihiatričnega zdravljenja.
Scottovi kolegi republikanci v državnem kongresu Floride pa so bolj na strani predsednika ZDA in pripravljajo zakon za oboroževanje učiteljev, ki naj bi jih posebej za ta namen izurili policisti. Predlagajo tudi uvedeno najmanj tri dni dolge čakalne dobe pred odobritvijo nakupa orožja, seveda z izjemami, pa le v trgovinah, kar ne zajema trgovanja po sejmih, zasebno in preko interneta.
Demokrati in srednješolci pa zahtevajo popolno prepoved polavtomatskega orožja in nabojnikov z veliko kapaciteto. Žrtev bi bilo namreč precej manj, če bi moral morilec večkrat polniti svoje orožje. Leta 2012 je namreč v Newtownu uspelo zbežati 11 otrokom, ko je fizično precej slaboten morilec menjaval nabojnik.
Zaradi pokola na Floridi in odzivov orožarskih lobijev nanj, so se nekatere ameriška podjetja odločila za ukrepe proti največjemu ameriškemu orožarskemu lobiju NRA in podobnim organizacijam, delnice orožarskih podjetij pa padajo. Ukrepi so sicer za zdaj bolj mili.
Podjetje za najem avtomobilov Enterprise, pod katerega sodita tudi Alamo in National, se je odločilo, da ukine popuste, ki so jih bili deležni tisti z izkaznico NRA. First National Bank of Omaha ne bo več izdajala kreditnih kartic Visa z oznako NRA, popuste ukinja tudi zavarovalnica MetLife in druga podjetja.
Podjetja so se za ukrepanje odločila po poplavi komentarjev na družbenih medijih s ključnikom #BoycottNRA. Podjetja, ki so se znašla pod pritiskom aktivistov k bojkotu NRA na družbenih omrežjih, sta tudi največje dostavno podjetje na svetu FedEx in tehnološki gigant Amazon, ki distribuira televizijske programe NRA.
Vodja NRA Wayne LaPierre je v odzivu na pokol napadel vse, ki to zlo izkoriščajo proti orožju in se zavzel za še več orožja po šolah, njegova tiskovna predstavnica pa je napadla elektronske medije, da uživajo v pokolih, ker jim ti višajo gledanost. LaPierre je prav tako zataval tudi v opozorila, da ZDA zaradi kampanje proti orožju grozi najhujši socializme evropskega sloga in podobne izjave.
