Številne članice EU so pripravljene plačati več v evropski proračun po letu 2020, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil podrobnejši: okoli petnajst držav je pripravljenih plačati več.
Med njimi je tudi Slovenija, ki je po neuradnih informacijah pripravljena podpreti proračun v vrednosti do 1,1 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU. Sedaj evropski proračun znaša približno odstotek BND EU.
Komisija je že pred časom izpostavila, da bo treba proračun povečati z odstotka na od 1,1 do 1,19 odstotka BND za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi izstopa Velike Britanije iz EU in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.
Proti povečevanju prispevkov je majhna, a zelo glasna in odločna skupina neto plačnic, v kateri so Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska.
Voditelji so se sicer dogovorili, da bo EU v prihodnje porabila več denarja za omejevanje nezakonitih migracij, obrambo in varnost ter za program Erasmus +.
V prihodnjem večletnem finančnem okviru je po neuradnih informacijah nasploh pričakovati precejšnjo preusmeritev sredstev z vzhoda na jug - zaradi vse večje razvitosti vzhodnih članic in osredotočenosti na problem migracij.
Slovenski premier Miro Cerar je danes izpostavil, da se Slovenija zavzema za ambiciozen in v prihodnost usmerjen proračun ter za ohranitev sredstev za kohezijo na približno enaki ravni.
Izpostavil je tudi pričakovanje, da bo Slovenija ostala neto prejemnica evropskih sredstev, pri čemer je poudaril, da si dolgoročno seveda želijo, da bi bila med najrazvitejšimi članicami unije.
Čeprav v komisiji odločno zavračajo osredotočanje na nacionalni neto položaj, torej na razliko med prejetimi in vplačanimi sredstvi, ki je sicer tradicionalno v središču proračunskih pogajanj unije, je to vprašanje še vedno v ospredju pozornosti.
Voditelji so se danes tudi zavzeli za to, da bi bil dogovor o večletnem proračunu po letu 2020 dosežen pred evropskimi volitvami maja 2019, a Cerar ob tem izpostavlja, da je vsebina seveda pomembnejša od časovnega vidika.
Juncker je ocenil, da je bila današnja razprava manj konfliktna, kot je pričakoval. Tusk je izrazil zadovoljstvo, da so voditelji k njej pristopili odprto. A to je šele ogrevanje. Prava pogajanja se bodo začela po 2. maju, ko se pričakuje predlog komisije.
Voditelji so danes razpravljali tudi o institucionalnih vprašanjih, povezanih z evropskimi volitvami maja 2019, pri čemer je bil v ospredju sporen koncept vodilnih kandidatov.
Voditelji ne morejo vnaprej jamčiti, da bodo za predsednika Evropske komisije podprli enega od vodilnih kandidatov političnih skupin Evropskega parlamenta na evropskih volitvah, je povedal Tusk. "V tem procesu ni samodejnosti," je izpostavil.
Koncepta vodilnih kandidatov, znanega po nemškem izrazu Spitzenkandidaten, ki ga podpirata Evropski parlament in Evropska komisija, ni več mogoče odpraviti, a v članicah unije ni navdušenja nad njim.
Unija je koncept uvedla ob prejšnjih volitvah leta 2014. Gre za to, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru njene zmage na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Kritiki opozarjajo, da je ta sistem v nasprotju z evropsko zakonodajo, po kateri predsednika komisije, ki sicer potrebuje tudi podporo Evropskega parlamenta, izvolijo voditelji članic unije ob upoštevanju evropskih volitev.
Med institucijami unije se tako krešejo mnenja, ali ta sistem krepi ali zmanjšuje demokratičnost unije. Evropski parlament grozi, da za predsednika komisije ne bo podprl osebe, ki ne bo vodilni kandidat.
Slovenija sistema vodilnih kandidatov ne podpira, je poudaril premier Miro Cerar. Politične skupine v Evropskem parlamentu seveda lahko uporabijo to metodo, vendar samodejnosti ni, voditelji članic morajo o tem svobodno odločati, je pojasnil.
Cerar je slovensko nasprotovanje konceptu vodilnih kandidatov utemeljil s tremi razlogi: zanj ni jasne pravne podlage, neustrezno krči možnost izbora kakovostnih kandidatov in vodi lahko v pretirano politizacijo Evropske komisije.
Ti argumenti očitno temeljijo tudi na slabih izkušnjah Slovenije z ravnanjem sedanje Junckerjeve komisije v povezavi z vprašanjem spoštovanja arbitražne odločbe.
Slovenija si želi, da komisija in druge evropske institucije delujejo v duhu pravnega reda EU, pretirana političnost za nas ni sprejemljiva, je poudaril Cerar.
Za razpravo o konceptu vodilnih kandidatov sicer mnogi pravijo, da zanima le bruseljski balon, vendar je izjemno pomembna, saj gre za razmerje moči med institucijami in demokratičnost unije.
Samodejnost v procesu vodilnih kandidatov dejansko pomeni, da eno najvplivnejših oseb v uniji izbere peščica vodilnih v najmočnejši evropski stranki, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), in da ima realno možnost samo kandidat EPP, opozarjajo nekateri diplomatski viri. Argumente komisije in parlamenta pa zavračajo kot "igro prividov".