Voditelji članic EU so danes na neformalnem zasedanju v Bruslju brez Velike Britanije razpravljali o institucionalnih vprašanjih, povezanih z evropskimi volitvami maja 2019, pri čemer je bil v ospredju sporen koncept vodilnih kandidatov.
Koncepta vodilnih kandidatov, znanega po nemškem izrazu spitzenkandidaten, ki ga podpirata Evropski parlament in Evropska komisija, ni več mogoče odpraviti, a v članicah unije ni navdušenja nad njim.
Unija je koncept uvedla ob prejšnjih volitvah leta 2014. Gre za to, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru njene zmage na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Kritiki opozarjajo, da je ta sistem v nasprotju z evropsko zakonodajo, po kateri predsednika komisije, ki sicer potrebuje tudi podporo Evropskega parlamenta, izvolijo voditelji članic unije ob upoštevanju evropskih volitev.
To ne pomeni, da lahko predsednik komisije, ene najvplivnejših institucij unije, samodejno postane kandidat politične skupine, ki je zmagala na volitvah, čeprav se je na prejšnjih volitvah zgodilo prav to.
Vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), bivši luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki mu kritiki med drugim očitajo, da je edini spitzenkandidat, ki dejansko sploh ni kandidiral na evropskih volitvah, je postal šef komisije.
Med institucijami unije se tako krešejo mnenja, ali ta sistem krepi ali zmanjšuje demokratičnost. Juncker je danes znova odločno podprl ta sistem in opozoril na stališče parlamenta, da ne bo za predsednika komisije podprl osebe, ki ne bo vodilni kandidat.
Tusk pa je izpostavil, da je napačno tolmačenje, da je koncept vodilnih kandidatov bolj demokratičen kot sistem brez njega. Brez samodejnosti obstaja dvojna demokratična legitimnost Evropskega sveta in Evropskega parlamenta; če en del odrežeš, je sistem manj, ne bolj demokratičen, je ponazoril.
Če je nekdo vodilni kandidat, seveda to ne izključuje možnosti, da postane predsednik komisije, temveč verjetno to možnost povečuje, ne sme pa biti samodejnosti, opozarja Tusk.
Slovenija sistema vodilnih kandidatov ne podpira, je poudaril premier Miro Cerar. Politične skupine v Evropskem parlamentu seveda lahko uporabijo to metodo, vendar samodejnosti ni, voditelji članic morajo o tem svobodno odločati, je pojasnil.
Cerar je slovensko nasprotovanje konceptu vodilnih kandidatov pojasnil s tremi razlogi: zanj ni jasne pravne podlage, neustrezno krči možnost izbora kakovostnih kandidatov in, kar je najpomembneje in nevarno - vodi lahko v pretirano politizacijo Evropske komisije.
Za razpravo o konceptu vodilnih kandidatov sicer mnogi pravijo, da zanima le bruseljski balon, vendar je izjemno pomembna, saj gre za razmerje moči med institucijami in vprašanje demokratičnosti unije.
Samodejnost v procesu vodilnih kandidatov dejansko pomeni, da eno najvplivnejših oseb v uniji izbere peščica vodilnih v najmočnejši evropski stranki, kar je sedaj desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), opozarjajo nekateri diplomatski viri.
Voditelji so razpravljali tudi o drugih institucionalnih vprašanjih. Pričakovano so zavrnili možnost uporabe nadnacionalnih list na volitvah maja 2019, za kar si je prizadeval francoski predsednik Emmanuel Macron.
Prav tako so zavrnili zmanjšanje števila evropskih komisarjev in združitev položajev predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta, kar je že večkrat predlagal Juncker.
Podprli pa so zmanjšanje števila evropskih poslancev po brexitu s 751 na 705. Po odhodu Britancev se bo izpraznilo 73 sedežev. 46 sedežev bo ostalo praznih, preostalih 27 pa si bo razdelilo štirinajst članic, ki so sedaj preslabo zastopane glede na njihovo velikost. Slovenija ostaja pri osmih.
