To ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo, negativno vpliva na sodelovanje med ljudmi, ki živijo v obmejnem pasu, in škodi kredibilnosti EU, je dejala ministrica.
Slovenija po besedah Györkös Žnidarjeve ne nasprotuje ukrepu vzpostavitve ponovnega nadzora na notranjih mejah kot takemu, pač pa njegovi nenamenski, neproporcionalni in neutemeljeni uporabi na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo. Slednjemu pritrjujejo tudi statistični podatki, saj število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje še vedno ostaja na zelo nizki ravni. Glede na podatke so avstrijske oblasti lani vrnile samo 39 tujcev, ki so nezakonito vstopili v Avstrijo iz Slovenije.
Govorili sta tudi o reformi skupnega evropskega azilnega sistema, ki jo Slovenija podpira. Kot je izpostavila ministrica, je pomembno, da na evropski ravni dobimo sistem, ki bo bolje prilagojen trenutnim izzivom in bo omogočal državam članicam učinkovito delovanje v primeru povečanega migracijskega pritiska.
Kot rešitev za zastoj pri reformi skupnega evropskega azilnega sistema je Slovenija predlagala izločitev kriznega mehanizma iz dublinske uredbe v poseben zakonodajni akt, ki dopolnjuje skupni evropski azilni sistem in temelji na direktivi o začasni zaščiti, ki pa bi jo bilo treba nadgraditi. Tako Slovenija predlaga pristop, po katerem bi v dublinski uredbi še vedno uredili delovanje v t. i. normalnih in povečanih okoliščinah, krizne situacije pa bi prepustili zunanjemu mehanizmu, to je mehanizmu začasne zaščite, je pojasnila Györkös Žnidarjeva.
Na koncu je ministrica predstavila tudi stanje na področju migracij v Sloveniji, kjer beležimo občuten porast tako ilegalnih prehodov meje kot tudi prošenj za mednarodno zaščito.
