Voditelji članic EU danes na neformalnem zasedanju v Bruslju brez Velike Britanije razpravljajo o institucionalnih vprašanjih, povezanih z evropskimi volitvami maja 2019, pri čemer je v ospredju sporen koncept vodilnih kandidatov.
V Bruslju prevladuje mnenje, da koncepta vodilnih kandidatov, znanega po nemškem izrazu spitzenkandidaten, ki ga podpirata Evropski parlament in Evropska komisija, ni več mogoče odpraviti, čeprav v članicah unije ni navdušenja nad njimi.
Unija je koncept uvedla ob prejšnjih volitvah leta 2014. Gre za to, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru njene zmage na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Kritiki opozarjajo, da je ta sistem v nasprotju z evropsko zakonodajo, po kateri predsednika komisije, ki sicer potrebuje tudi podporo Evropskega parlamenta, izvolijo voditelji članic unije ob upoštevanju evropskih volitev.
To ne pomeni, da lahko predsednik komisije, ene najvplivnejših institucij unije, samodejno postane kandidat politične skupine, ki je zmagala na volitvah, čeprav se je na prejšnjih volitvah zgodilo prav to.
Vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), bivši luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki mu kritiki med drugim očitajo, da je edini spitzenkandidat, ki dejansko sploh ni kandidiral na evropskih volitvah, je postal šef komisije.
Od voditeljev je pričakovati zlasti opozorilo, da vodilni kandidati ne morejo biti edini možni vir za izbiro predsednika ter da je treba pri imenovanjih na vodilne položaje v uniji upoštevati niz dejavnikov, kot sta geografska uravnoteženost in enakost spolov.
