Slovenski premier pričakuje danes na neformalnem vrhu odprt pogovor, ki bo uvod v prava pogajanja o večletnem finančnem okviru unije po letu 2020.
Voditelji bodo razpravljali o političnih prioritetah, ki naj bi usmerjale pogajanja. Več pozornosti naj bi bile v prihodnje namenjene zlasti migracijam in varnosti pa tudi socialnim vprašanjem.
Drugi vidik razprave je obseg proračuna. Evropska komisija je že pred časom izpostavila, da bo treba proračun povečati z odstotka BND EU na od 1,1 do 1,19 odstotka za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet.
Sloveniji je v interesu evropski proračun nad enim odstotkom BND unije, je poudaril Cerar. Po neuradnih informacijah Slovenija sicer podpira povečanje proračuna za do 1,1 odstotka BND.
Proračun se bo realno nekoliko skrčil z odhodom Združenega kraljestva, zato je potrebno odločno zagovarjati slovenske interese, je še opozoril Cerar. "Zelo pomembno bo ohraniti neko raven kohezijskih sredstev, ki jih Slovenija nujno potrebuje za razvoj," je izpostavil.
Poudaril je tudi, da mora evropski proračun ostati razvojno naravnan in ambiciozen, podpirati inovacije in posodabljanje Evrope ter zagotavljati dovolj sredstev za nove izzive, kot so varnost in migracije, pa tudi za nekatera socialna vprašanja.
Cerar pričakuje, da bo Slovenija ostala neto prejemnica evropskih sredstev, a ob tem izpostavlja, da si seveda dolgoročno želijo, da bi se z načrtovanim razvojem uvrstila med najrazvitejše članice EU.
Najglasnejše nasprotnice povečanja proračuna so neto plačnice Švedska, Nizozemska, Danska in Avstrija, medtem ko Nemčija v koalicijskih pogajanjih obljublja več denarja v evropski proračun.
