Varnostni svet ZN se o tem osnutku, ki sta ga pripravila Kuvajt in Švedska, pogaja že dva tedna, opazovalci pa menijo, da je ruska zadržanost posledica okrepljene ofenzive sil predsednika Bašarja Asada proti upornikom. Asad od začetka državljanske vojne naprej uživa neomajno podporo Rusije.
Nebenzija je za neuspeh okrivil Kuvajt in Švedsko, ki sta vztrajala pri glasovanju o resoluciji, čeprav se zavedata, da v Varnostnem svetu ni soglasja. Soglasja ni zaradi Rusije, in to ne glede na ogorčene pozive mednarodne javnosti za ukrepanje, potem ko je Asadov režim v predmestju Damaska Vzhodna Guta v zadnjih petih dnevih z močnim bombardiranjem iz zraka in zemlje pobil več kot 400 ljudi.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je položaj v Vzhodni Guti označil za pekel na zemlji za civiliste. Rusija medtem išče podrobnosti v besedilu osnutka resolucije, ki ji niso všeč. Med drugim menda gre za ukrepe, s katerimi bi sprte strani prisilili v spoštovanje premirja in načine za varno dostavo hrane in druge pomoči ogroženemu civilnemu prebivalstvu.
Švedski veleposlanik Olof Skoog je Varnostni svet pozval k podpori premirju, ker več ni izrazov za opisovanje obupnega položaja, v katerem je civilno prebivalstvo. Francija, Velika Britanija podpirajo resolucijo oziroma premirje, Kitajska pa je glede Sirije običajno na strani Rusije.
Osnutek resolucije govori o premirju, ki bi začelo veljati 72 ur po ukrepu Varnostnega sveta, dostava pomoči in evakuacija ranjencev pa bi se začela 48 ur pozneje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že prej dejal, da bi Rusija premirje podprla, če ne bo veljalo za uporniške skupine, ki bombardirajo Damask.
Osnutek so potem malce popravili in v njem navedli, da premirje ne velja za skupine povezane z Islamsko državo in Al Kaido, vendar pa je Rusija potem na dan prišla z novimi izgovori. Zdaj bo potrebno še nekaj časa, da Rusija predstavi dopolnila na osnutek Švedske in Kuvajta.
