Kot je na novinarski konferenci povedal predstavnik policije Enis Baković, storilec D. J. iz Podgorice, ki se je rodil leta 1976 v Kraljevu, nima policijske kartoteke. Identifikacijo so izvedli na podlagi analize DNK in prepoznave s strani bližnjega sorodnika.
Črnogorski časnik Vijesti, ki je pred tem že poročal o domnevni identiteti napadalca, je poročal, da je njegovo identiteto potrdil njegov brat.
Baković je dodal, da bodo dodatno analizirali ostanke eksplozivnega sredstva na kraju dogodka. V sodelovanju z ameriško FBI pa preverjajo njegove zapise na družbenih omrežjih. Policija še tudi preverja, ali je deloval sam ali je imel sodelavce, kot tudi motiv napada, je dodal.
Povedal je še, da je Jauković bombo preko ograje vrgel z oddaljenosti pet do šest metrov.
Glede na informacije, ki jih je Vjesnik dobil z njegovega profila na Facebooku, je Jaukovića leta 1999 - po napadu Nata na Srbijo - tedanji predsednik Zvezne republike Jugoslavije Slobodan Milošević odlikoval z medaljo za zasluge na področju obrambe in varnosti ZRJ. Bil je nekdanji pripadnik vojske ZRJ in ne vojske SFRJ, kot je sprva poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Sodeč po njegovih objavah je bil proti vstopu Črne gore v zvezo Nato.
Črnogorska vlada je dopoldne tvitnila, da je v črnogorski prestolnici nekaj po polnoči moški najprej s križišča pred veleposlaništvom ZDA odvrgel eksplozivno napravo preko ograje veleposlaništva, najverjetneje ročno granato, nato pa je storil samomor in se razstrelil, je zjutraj tvitnila črnogorska vlada.
Napad je potrdilo tudi ameriško zunanje ministrstvo, ki je dodalo, da sodelujejo s črnogorsko policijo glede identifikacije napadalca oz. napadalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podsekretar zunanjega ministrstva Steve Goldstein je dodal, da je drugo granato najverjetneje razneslo, ko jo je moški vrgel v zrak, njega pa so našli mrtvega okoli 30 metrov od ograje veleposlaništva. Motiv za napad še ni znan, poroča ameriški CNN.
Ameriško veleposlaništvo v Podgorici je izdalo priporočilo, naj se ljudje izogibajo prizorišču napada. Sporočili so tudi, da stavba veleposlaništva v napadu ni bila poškodovana, ni bilo niti ranjenih. Dodali so, da danes ne bodo izdajali vizumov in da so uslužbenci veleposlaništva ostali doma.
Sporočili so tudi, da se je odpravnica poslov na veleposlaništvu po napadu sešla z notranjim ministrom Črne gore Mevludinom Nuhodžićem in načelnikom policije Slavkom Stojanovićem, ki sta si ogledala tudi kraj dogodka. Na Twitterju so se še zahvalili črnogorski vladi, partnerki in zaveznici, za tesno sodelovanje in policiji za podporo pri preiskavi incidenta.
Napad je že obsodil črnogorski politični vrh. Obsodili so ga tako predsednik Filip Vujanović, kot tudi vlada in predsednik parlamenta Ivan Brajović. Izrazili so tudi obžalovanje zaradi napada in pričakovanje, da bodo v najkrajšem možnem času razsvetlili njegove okoliščine.
Brajović je ob tem izrazil prepričanje, da bo Črna gora še naprej primer varne države za vse njene državljane in predstavnike drugih držav. Vlada pa je izpostavila "trdno stališče, da ta dogodek ne bo in ne more poslabšati visoke stopnje varnosti diplomatskih predstavništev in varnostnih razmer v državi".
Črna gora, ki je od junija lani najmlajša članica zveze Nato, je že dlje časa politično razpeta med svojo zgodovinsko prijateljico Rusijo in ZDA. Rusija je članstvu v Natu nasprotovala, prav tako proruska opozicija v Črni gori, ki je zahtevala referendum o tem vprašanju.
V oktobru 2016 je policija na predvečer volitev aretirale skupino ljudi, ki je domnevno načrtovala državni udar, v katerega naj bi bila vpletena tudi Rusija. Med obtoženimi je med drugim več državljanov Rusije in Srbije.
