"Lani je bil naš svet potopljen v krize, pomembni voditelji pa so nam ponujali vizijo družbe, kot bi bila iz nočne more, zaslepljena s sovraštvom in strahom. To je sicer opogumilo tiste, ki širijo sovraštvo, veliko več ljudi pa spodbudilo k prizadevanju za boljšo prihodnost," je dejal vodja AI Salil Shetty.
Shetty je izpostavil, da med drugim predsedniki Rusije, Kitajske in ZDA, Vladimir Putin, Xi Jinping in Donald Trump spodkopavajo pravice milijonov ljudi. "Sovraštvo in strah mečeta senco na svetovno politiko in obstaja le malo vlad, ki se v teh nemirnih časih zavzemajo za človekove pravice," je dodal.
V poročilu so opozorili, da pomembni voditelji izrabljajo lažne novice z namenom manipulacije javnega mnenja v povezavi z napadi na institucije, ki so zadolžene za nadzor nad oblastjo ter da bo letos verjetno eno od glavnih področij ravno boj za svobodo govora in medijev.
Pri tem so spomnili, da je bilo lani ubitih na stotine aktivistov, ko so si oblasti prizadevale utišati njihove kampanje in obrzdati medije. Veliko vlad pa še naprej preganja aktiviste, med drugim se je AI lani soočil z grožnjami na Madžarskem, prvič pa tudi z aretacijami svojih zaposlenih v Turčiji.
V poročilu AI opozarja, da se milijoni ljudi po vsem svetu soočajo z vedno slabšim dostopom do osnovnih potrebščin in storitev, kot so bivališča, hrana in zdravstvena oskrba. Verjetnost, da bodo vzniknili novi nemiri, pa bo večja, če se vlade ne bodo spoprijele z vzroki revščine in neenakosti.
"Mlačen odziv na zločine zoper človeštvo in vojne zločine od Mjanmara do Iraka, Južnega Sudana, Sirije in Jemna kaže na to, da ni pravega voditeljstva na področju človekovih pravic. Vlade po desetletjih težko pridobljenih jamstev brez sramu kazalce obračajo nazaj," je še opozoril Shetty.
AI je v poročilu med primeri nazadovanja navedel zatiranje pravice do protestov v Franciji ter poskuse zmanjševanja pravic žensk v ZDA, Rusiji in na Poljskem.
Takšna sovražna politika pa je po opažanju AI številne ljudi spodbudila, da se pridružijo dolgotrajnemu boju za človekove pravice in temeljne svoboščine. Med drugim je aktivistom lani uspelo odpraviti popolno prepoved splava v Čilu, na Tajvanu so naredili korak v smeri istospolnih porok, v ZDA pa so organizirali velik shod za pravice žensk, ki pa je potekal tudi v številnih drugih delih sveta. Izpostavili so še družbeno gibanje #MeToo, ki opozarja na spolno nadlegovanje in nasilje.
Poročilo o stanju človekovih pravic v svetu v letu 2017 vsebuje informacije o 159 državah, med katerimi je tudi Slovenija, in predstavlja najbolj obsežno analizo trenutnih razmer na področju človekovih pravic v svetu, so še sporočili iz AI.