Podobne demonstracije potekajo drugje po ZDA, v prestolnici Floride Tallahassee pa okoli 100 dijakov iz srednje šole v Parklandu, kjer je 19-letni Nikolas Cruz pretekli teden pobil 17 ljudi, od politikov posluša izgovore, zakaj ni mogoče ničesar ukreniti. Odgovor dijakov je, da bodo potem skušali sami narediti nekaj za spremembe na kongresnih volitvah novembra letos.
Protestniki v Washingtonu zahtevajo prepoved polavtomatskih pušk, kot je bila tista, ki jo je uporabil Cruz in druge ukrepe, vendar od republikanskega kongresa ter predsednika ne morejo veliko pričakovati. Republikanci v predstavniškem domu namreč porivajo naprej zakonodajo za legalizacijo dovoljenj za nošenje pištol po celotnem ozemlju ZDA ne glede na lokalne prepovedi.
Po pokolu v Parklandu je nastalo gibanje Nikoli več, ki za 24. marec napoveduje vseameriški protest, vendar si tudi pripadniki tega gibanja večinoma ne upajo iti tako daleč, da bi zahtevali popolno prepoved orožja. Orožarski lobi je Američane prepričal, da potrebujejo orožje za obrambo pred despotsko vlado. Aktivisti proti orožju upajo, da bodo družbenih medijev vešči dijaki uspeli premakniti zadeve v pravo smer.
Vendar pa zgodovina kaže, da je orožarski lobi v ZDA po vsakem pokolu na koncu še močnejši kot prej. Sedaj mu pomagajo tudi novonastali desničarski mediji, delitve med Američani pa naj bi spet pomagali širiti Rusi s propagando po družbenih medijih. V Beli hiši pa je predsednik, ki je zmagal na volitvah z izrazito podporo orožju.