V NSi menijo, da je rast stopnje revščine med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami zaskrbljujoča. Kljub gospodarski rasti v zadnjih letih se razmere na področju socialne varnosti celo poslabšujejo, so zapisali v zahtevi za sklic nujne seje, ki jo je predstavila Iva Dimic.
Ukrepe za blaženje posledic revščine in socialne izključenosti, ki bi jih morala na tem področju zagotavljati država, v veliki meri po mnenju NSi še vedno zagotavljajo nevladne, zlasti prostovoljske organizacije in posamezniki prostovoljci. Toda probleme revščine je treba po njihovem opozorilu reševati sistemsko.
Izpostavili so zlasti socialni položaj oseb, ki živijo v enočlanskem gospodinjstvu. Po zadnjem podatku iz leta 2016 se je stopnja tveganja revščine za to skupino še povečala, saj je leta 2015 znašala 35,4 odstotka, v letu 2016 pa že 35,8 odstotka, so navedli.
Dotaknili so se tudi pokojnin. Povprečna pokojnina znaša približno 620 evrov, več kot polovica upokojencev pa prejema pokojnino, ki je nižja od povprečne, so navedli.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je dejala, da je znotraj pokojninskega sistema res prostor za izboljšave, toda problem nizkih pokojnin nastane zaradi krajše pokojninske dobe. Pokojnine za polno pokojninsko dobo so nad 800 evri, je opozorila.
Sicer pa je med izhodišči za bodočo pokojninsko reformo, ki so usklajena med socialnimi partnerji, po njenih besedah tudi zagotavljanje dostojne pokojnine.
Ob navedbah NSi, da ukrepe za blaženje posledic revščine in socialne izključenosti zagotavljajo nevladne organizacije, pa je opozorila, da ukrepe finančno podpira država, nevladne organizacije pa jih izvajajo.
V razpravi je Julijana Bizjak Mlakar iz DeSUS dejala, da nemir med ljudi vnaša denimo nizka denarna socialna pomoč. Z njo se ne da preživeti, je opozorila. Potrebni so sistemski ukrepi države, da se stanje popravi, je menila.
Jožef Horvat iz NSi je dejal, da se socialna politika dotika številnih področij, tudi trga dela. Gospodarska rast je ugodna, a evforija je neupravičena, je opozoril. Produktivnost na zaposlenega po njegovih besedah kritično zaostaja pod evropskim povprečjem, zadolženost države pa je nad tem povprečjem.