Socialni položaj starejših kmetov, ki so v preteklosti opravljali kmetijsko dejavnost in so danes upokojeni ali niso več zmožni za delo, je čedalje slabši, menijo v SDS. Največja stopnja revščine in socialne ogroženosti je po njihovih besedah ravno v skupini starejših oseb, ki so nekoč sebe in svoje družine preživljale z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
Vlada Mira Cerarja v preteklih letih po njihovi oceni ni naredila ničesar, da bi učinkovito izboljšala socialni položaj omenjene skupine. "Stanje je tako slabo, da je treba takoj ukrepati, je pozval Marijan Pojbič iz SDS, ki je predstavil zahtevo za sklic nujne seje.
Pokojninski sistem je sistem, v katerem je pokojnina izplačana na podlagi vplačanih prispevkov, je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Kmetje, ki so bili pokojninsko zavarovani za ožji obseg pravic, danes po njenih besedah dobijo 220 evrov pokojnine. Večinoma so se zavarovali za ožji obseg, kar sicer po veljavni pokojninski reformi ni več mogoče, je spomnila.
Kmetijstvo in podeželje je prostor, ki zahteva posebno obravnavo in skrb, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša. Glede na to ga po njenih besedah obravnavajo ugodneje. Po njenem opozorilu je tako denimo skupen dogovor, da prispevke delodajalca za kmete plačuje država, kar letno znaša nekaj več kot osem milijonov evrov na leto.
V razpravi je Tanja Cink iz SMC dejala, da obravnavana tematika izpostavlja izzive staranja prebivalstva. Vse politike bo treba po njenih besedah načrtovati tako, da bi preprečili možna tveganja. Ob kritikah na račun aktualne vlade pa je dejala, da je prav ta vlada sprejela številne ukrepe tudi za najbolj ranljive.
Bojan Podkrajšek iz SDS je izpostavil vprašanje starejših žensk na kmetijah. "Trdo so delale na kmetiji 40 ali 50 let in za to niso dobile plačila, na starost pa so prepuščene same sebi," je opozoril.
Po oceni Primoža Hainza iz DeSUS gre pri danes obravnavani tematiki za vprašanje poprave krivic kmetom. Če bo analiza področja pokazala, da se je res zgodila krivica, jo je treba popraviti, je poudaril.
Edini način, da se pokojnine zvišajo, je po besedah Violete Tomić iz Levice povečanje sredstev v pokojninsko blagajno. Prispevna stopnja delodajalcev naj se torej po njenem pozivu postopno spet dvigne na znesek, kot je bil do leta 1996. Takrat se je namreč znižal, medtem ko je prispevna stopnja delojemalcev ostala enako visoka.
Vlada mora po mnenju Ive Dimic iz NSi odgovoriti na preprosto vprašanje: ali naj kmetje bodo ali ne. Za mlade kmete, ki vstopajo v obstoječe zavarovanje, ni prihodnosti, je opozorila.
Odbora naj bi po predlogu SDS predlagala vladi, da naredi ustrezno analizo položaja kmečkih zavarovancev in pripravi konkretne zakonske predloge za izboljšanje njihovega položaja, ki bi jih lahko DZ sprejel do konca leta 2018. Vendar odbora predloga nista sprejela, prav tako ne nekoliko spremenjenega besedila sklepa, ki ga je predlagal Primož Hainz iz DeSUS.
