Medvedova je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da so v splošni dogovor vključili najširši člen, in sicer z namenom, da začnejo urejati enega od vzrokov dolgih čakalnih dob.
Splošni dogovor, ki je bil sprejet na vladi, še ne velja, saj še ni čistopisa. So pa vsem zdravstvenim zavodom poslali dopis in jih seznanili, da začenjajo z revmatologijo. Ko bodo kriteriji, ki jih bo pripravil Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za revmatologijo, usklajeni z RSK za družinsko medicino in bodo z njim seznanjeni zdravniki primarne ravni ter bodo opravljene tudi edukacije, se bo pilotni projekt lahko začel. Kot predvideva državna sekretarka, bi se to lahko zgodilo v drugi polovici leta.
Člen, ki je za zdravniške organizacije sporen, govori o tem, da se v primeru, če je RSK za določeno specialnost potrdil kriterije in merila za določanje ustrezne stopnje nujnosti za določene preglede oz. indikacije za napotitev na pregled, zdravnik pa ob izvedbi pregleda ugotovi, da izdajatelj napotne listine teh kriterijev ni upošteval, strošek pregleda zaračuna izvajalcu, ki je napotno listino izdal.
Ne gre za nikakršno kaznovalno politiko, je zagotovila Medvedova. Strošek se bo zaračunal izvajalcu, torej javnemu zdravstvenemu zavodu ali koncesionarju, ki bi to storitev moral primarno opraviti, ne spravljajo se na individualnega zdravnika. Se bo pa s posameznim zdravnikom, ki bi imel takih napotitev recimo več kot ostali, verjetno pogovoril direktor zavoda.
Pri tem se je Medvedova odzvala na izjavo zdravnikov družinske medicine, da raziskave, ki so jih opravili v zadnjih letih, ne potrjujejo navedb o tem, da je veliko napotitev s strani zdravnikov družinske medicine nepotrebnih ali neustreznih. Kot je izvedela, naj bi bilo po njihovih neuradnih podatkih neustreznih napotitev od šest do sedem odstotkov.
Če je bilo v decembru dnevno izdanih 17.000 e-napotnic, bi teh šest do sedem odstotkov pomenilo, da je bilo dnevno neustreznih napotnic 1100. Na mesečni ravni pa ob 251.740 e-napotnicah, izdanih v decembru, to pomeni 16.400 napotnic, je navedla državna sekretarka. Se je pa strinjala, da so družinski zdravniki obremenjeni in da imajo po uveljavitvi novele zakona o pacientovih pravicah še dodatno delo z vračanjem bolnikov zaradi zapadlih napotnic.
"A če želimo začeti urejati sistem, če želimo začeti urejati dolge čakalne vrste, pač moramo enkrat začeti," je dejala in dodala, da imajo sedajo zdravniki res nekaj več dela, a pričakujejo, da se bodo razmere v mesecu, največ dveh uredile. "Imamo dober sistem, ki pa je na žalost preobremenjen in ga moramo razbremeniti malo in po malem na vsaki točki," je ocenila.
Medvedova je večkrat poudarila, da bodo začeli s področjem revmatologije. Za ostale se z uveljavitvijo splošnega dogovora ne bo nič spremenilo. Za revmatologijo pa so kriteriji skoraj dokončno pripravljeni, je povedal predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Matija Tomšič.
Po njegovih besedah je ideja, da bi z natančnimi navodili družinskim zdravnikom jasno opredelili, kakšen bolnik v resnici sodi v urgentno revmatološko ambulantno (stopnja nujnosti ena), kdaj pa pridejo v poštev stopnje nujnosti zelo hitro, hitro in redno.
Kot je pojasnil Tomšič, se je v zadnjih desetih letih število napotitev s stopnjo nujnosti ena na kliničnem oddelku za revmatologijo povečalo za 80 odstotkov. V revmatologiji pa je le eno urgentno stanje, gigantocelični arteritis. Bolnikov s to diagnozo je letno približno 35, v urgentni revmatološki ambulanti jih pregledajo 2500 do 2600 letno.
"Bolnik, ki mu s stališča revmatologije grozi izguba vida, bo pregledan urgentno kot doslej," je zagotovil Tomšič. Upajo pa, da bo z navodili družinskim zdravnikom število napotnic s stopnjo nujnosti ena upadalo, s čimer bi verjetno naraščalo število napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro. Ti bolniki bi dobili uro in datum, se izognili tudi večurnemu čakanju v ambulanti na pregled ter bili pregledani v roku 14 dni.
