Prvi najbolj pripraven izgovor, na katerega so naleteli, je bil, da enostavno ni časa za ukrepanje, ker kongres zaseda le še dva tedna in pol, potem pa bodo počitnice in hitrih ukrepov ne bo. Glede na izkušnje s podobnimi pokoli v preteklosti ne bo niti počasnih ukrepov, kljub nekaterim izjavam zagovornikov orožja od predsednika ZDA Donalda Trumpa navzdol v to smer.
Trump je že konec tedna sporočil, da podpira izboljšanje nadzora nad kupci orožja, kar se sliši lepo, vendar kupce orožja varnostno preverijo le v registriranih trgovinah z orožjem, kupuje in prodaja pa se ga lahko še na primer na orožarskih sejmih, zasebno, preko interneta, od kriminalcev in podobno.
Trump naj bi po poročanju ameriških medijev konec tedna zelo trpel zaradi izjav dijakov iz Parklanda, ki so ga napadali, da ni storil nič za njihovo zaščito in se je o morebitnih ukrepih posvetoval s svojim sinom Donaldom mlajšim, ki ga je opozoril, da ne sme popuščati, ker bo razjezil svojo bazo, donatorje in orožarski lobi.
Kljub temu je v torek dejal, da je pravosodnemu ministru ZDA Jeffu Sessionsu naročil, naj preveri, kako je s tem, da bi morda prepovedali naprave, s pomočjo katerih je mogoče polavtomatske puške predelati v avtomatske. To je na primer lani storil množični morilec iz Las Vegasa, ki je iz hotelske sobe ustrelil 58 ljudi.
19-letni Nikolas Cruz je pretekli teden v Parklandu ustrelil nekdanje sošolce z nepredelano avtomatsko puško. Prepoved naprav za predelavo puške, ki jo je Cruz legalno kupil, v tem primeru ne bi nič koristila. Kljub temu si Trump ni mogel pomagati, da ob tem ne bi ošvrknil svojega predhodnika Baracka Obame. V memorandumu pravosodnemu ministru namreč piše, da je Obamova vlada večkrat potrdila zakonitost naprav za predelavo pušk, sam pa bi rad čim prej dodatno razlago zakona in prepoved naprav.
Trump naj bi se že danes sestal z dijaki, starši, učitelji in uradniki iz držav, kjer so doživljali podobne šolske pokole, na pogovoru o tem, kaj bi se dalo narediti. Prišli naj bi tudi iz Parklanda, čeprav med njimi ne bo 100 dijakov in 15 spremljevalcev iz prizadete srednje šole, ki so v torek pripotovali v Tallahassee, kjer ostajajo še najmanj danes.
Otroci so po sedmih urah vožnje z avtobusi in dnevu lobiranja v torek ugotovili, da jih republikanci, ki imajo na Floridi oblast od leta 1999, ne jemljejo resno. Demokrati so v torek predlagali zakon za prepoved polavtomatskih pušk, ki ga je republikanska večina nemudoma zatrla v proceduri in demokrate obtožila politiziranja tragedije.
Dijaki bodo danes pred državnim kongresom pripravili zborovanje in se sestali z republikanskim vodstvom. O tem zakaj spremembe niso mogoče, jim bo med drugim razlagal predsednik državnega senata Joe Negron, ki je bil med pobudniki zakona iz leta 2011, po katerem mesta in lokalne skupnosti ne smejo regulirati, kaj šele prepovedati prodajo orožja in streliva.
Na poti do Tallahasseeja so dijaki intenzivno preverjali svoje pametne telefone in se čudili kako hitro so se znašli pod napadi zagovornikov orožja, ki jih opredeljujejo kot naivne marionete v rokah demokratov. Nekaj ameriških analitikov sicer izraža upanje, da se bo morda sedaj kaj premaknilo, kajti gre za dijake vešče komuniciranja po družabnih medijih, ki so odločeni vztrajati.
Ustanovili so gibanje "Nikoli več", ki za 24. marec pripravlja vseameriški protest z zahtevo po smiselnih ukrepih za večji nadzor nad orožjem, pridružujejo pa se jim tudi slavni. George in Amal Clooney sta za proteste odmerila pol milijona dolarjev.
Mladina se organizira, vendar pa ji nasproti stoji orožarski lobi. Proti orožju se ponavadi obrnejo tisti, ki jih pokoli neposredno prizadenejo, pa še to ne vedno. Republikanski kongresnik Steve Scalise je lani komaj preživel strelski napad, vendar orožje še naprej zagovarja.
Kljub vidni energiji preživelih dijakov trenutno še ni veliko možnosti za karkoli resnega. Po anketi ameriške televizije ABC in časopisa Washington Post je le polovica Američanov za prepoved polavtomatskega orožja, 42 odstotkov jih meni, da bi lahko pokol preprečili, če bi oborožili učitelje, 77 odstotkov pa, če bi izboljšali zdravljenje duševnih bolezni.
Se pa velika večina Američanov obenem strinja, da predsednik Trump ni storil dovolj proti množičnim pobojem (62 odstotkov), še več pa jih meni, da ni storil dovolj zvezni kongres (77 odstotkov).
