Za je glasovalo 42 poslancev, proti pa 22.
Kot je v petkovi splošni obravnavi predloga v DZ pojasnila Sluga, predlog zakona vzpostavlja soodgovornost države, lokalnih skupnosti in glavnega onesnaževalca, da pripravijo, izvajajo in sofinancirajo program ukrepov za sanacijo Celja. Podrobneje so opisani splošni in specifični ukrepi za sanacijo, poudarek je na onesnaženi zemlji na otroških igriščih in spremljanju zdravstvenega stanja otrok.
Predlagani zakon je rezultat skoraj dveletnega dela, usklajevanj na terenu in bi po njenem mnenju lahko služil kot vzorčni primer reševanja takšnih okoljskih bremen po celotni Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga zdaj problematizira, bi ga lahko vzel za podlago za svoje ukrepanje, za katerega trdi, da je potrebno, je dejala.
Sluga je spomnila, da letos mineva pet let, odkar so izpolnjeni pogoji za sprejetje aktov za sanacijo Celjske kotline. Že avgusta 2013 je bil spisan odlok, ki je bil sicer oktobra istega leta spremenjen in ki je med drugim po vsebini služil kot podlaga za ta predlog zakona. A noben odlok ni dobil podpisa s strani pristojnega ministra.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je medtem pojasnila, da se vlada zaveda problematike sanacije degradiranega okolja, a je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistematično z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Vlada nasprotuje sprejetju predlaganega zakona za posamični primer, saj tak pristop ruši veljavno sistemsko ureditev na področju sanacije degradiranega okolja.
Kot je dodala, je ministrstvo v osnutku prenovljenega zakona o varstvu okolja, ki je že bil v javni obravnavi, vključilo tudi posebno poglavje o sanaciji v preteklosti onesnaženih območij. Novi zakon bo sistemsko podrobneje uredil ta vprašanja, zlasti odgovornost za onesnaženje, postopek določitve onesnaženega območja, prioritetni vrstni red sanacije in njeno izvedbo ter sistemske finančne vire.
