Predlagane spremembe po navedbah vlade ustvarjajo pogoje za učinkovitejše delo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) oziroma pravni okvir za dodatno krepitev vrednot in načel, kot so integriteta, odgovornost, transparentnost, vladavina prava in javni interes.
Vladna novela opredeljuje vrste in pravila postopkov pred KPK, ki bo kot kolegijski organ razbremenjena ukvarjanja z rutinskimi zadevami. Novela razširja obveznost poročanja o lobističnih stikih, obenem pa spreminja ureditev na področjih omejitve poslovanja, nasprotja interesov, nadzora nad premoženjskim stanjem in na področju ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja. Prav tako natančno opredeljuje imenovanje članov KPK.
Predsednik KPK Boris Štefanec sicer z vladnim predlogom ni zadovoljen, saj da ne rešuje ključnih vprašanj za delovanje komisije. Po njegovem mnenju novela komisiji odvzema pristojnosti in onemogoča učinkovit boj proti korupciji.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je na današnji seji DZ nasprotno zatrdil, da z novelo širijo pristojnosti komisije. Ta bo lahko odslej na zakonski ravni izvajala in predpisovala pogoje za sistemski nadzor. Prav tako novela daje KPK možnost, da na podlagi svojih ugotovitev računskemu sodišču predlaga uvedbo revizije.
Poslanec SMC Aleksander Kavčič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril, da si sicer želijo sprememb na tem področju, vendar pa bi bilo po njegovi oceni treba nekatere rešitve ustrezneje urediti. Med temi je omenil področje lobiranja. Prav tako je Kavčič izpostavil potrebo po kadrovski popolnitvi KPK, da bi ta lahko učinkoviteje opravljala svoje delo.
Anja Bah Žibert iz SDS je bila med drugim kritična do postopka priprave novele. Kljub pozivom aktualnega vodstva KPK po njenih besedah na strani ministrstva ni bilo pripravljenosti na pogovore. Prav tako poslanko SDS motijo uvajanje dodatnih birokratskih ovir in finančne posledice za občine, ki jih zakon sploh ne opredeljuje.
V DeSUS po besedah poslanke Marjane Kotnik Poropat pozdravljajo nekatere določbe v predlogu novele, med drugim tiste, ki KPK razbremenjujejo ukvarjanja z rutinskimi zadevami. Se pa sprašuje, ali so predlagane rešitve res prava pot do vidnejših rezultatov na področju boja proti korupciji. Podpora predlagani noveli bo po besedah Kotnik Poropatove odvisna od poslanske razprave.
Po mnenju poslanca SD Jana Škoberneta vprašanje preprečevanja korupcije ni mogoče rešiti z zakonom, pač pa le skozi spremembo družbenega okvira oz. vrednot. Kljub temu predlog novele po njegovi oceni ni nepomemben korak k temu cilju, saj KPK daje orodje za delo. Ob tem je izrazil željo, da bi predlog tudi na KPK vzeli dobronamerno.
Matej T. Vatovec iz poslanske skupine Levice v predlogu novele sicer vidi nekaj pozitivnih rešitev, kot so širitev kroga zavezancev, nadgradnja informacijskega sistema in jasne določbe o lobiranju. Ocenjuje pa, da so pristojnosti komisije z novelo okrnjene. Pogreša tudi določbe o možnosti razrešitve senata.
Po oceni Jožefa Horvata iz NSi novelo spremljata dve težavi. Prva je, da se nekdanji predsednik KPK in minister za pravosodje Goran Klemenčič ne pogovarja z aktualnim predsednikom KPK. Poleg tega je Horvat novelo pričakoval v letu 2016, na pa pet minut pred volitvami. Po besedah poslanca NSi bi se na področju boja proti korupciji morali zgledovati po učinkovitem sodnem sistemu in učinkovitih organih pregona, ki jih premorejo na Danskem in Švedskem.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je medtem ocenil, da novela ne rešuje dovolj jasno problematike lobiranja in žvižgačev. Zakon v celoti zadeve zapleta, namesto da bi jih poenostavljal, je povedal in dodal, da bi potrebovali povsem nov koncept boja proti korupciji, ki bi se približal skandinavskim državam.
