Po predlogu lahko naročnik razveljavi pogodbo o javnem naročilu, če ugotovi, da izvajalec javnega naročila ali njegov podizvajalec huje kršita delovno, okoljsko ali socialno zakonodajo. To bi po predlogu Levice veljalo tudi za obstoječe pogodbe.
"V zakonu se socialna klavzula nadomešča z uporabo razveznega pogoja. Prvi je izpolnjen v primeru seznanitve naročnika, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca ali njegovega podizvajalca, drugi pa, da je od te seznanitve in do poteka pogodbe še vsaj šest mesecev," je povzela Janja Sluga (SMC).
Po njenih besedah je v zakonu dodan člen, ki ureja, da velja specialna ureditev za primere naročanja v delovno intenzivnih storitvah, ki so se izkazale za najbolj problematične. Tu se uvaja polletno preverjanje obveznih pogojev za izključitev izvajalca v vseh primerih javnih naročil, ki so sklenjena za veljavnost najmanj enega leta. Gre za 82 storitev s področja gradbeništva, strežbe, čiščenja, varovanja in cestnih prevozov.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar je spomnil, da vlada predlog podpira. "Ureditev namreč sledi enemu izmed temeljnih načel zakona, to je obveznost spoštovanja delovne, socialne in okoljske zakonodaje. Predlog tudi ureja nadgradnjo e-dosjeja ter krepi socialno odgovorno javno naročanje," je povzel.
Podobno sta v imenu poslanske skupine SMC in SD povedala Saša Tabakovič in Bojana Muršič. Benedikt Kopmajer (DeSUS) je dodal, da pozdravljajo vsako spremembo, katerim se odpravlja nepravilnosti in napake v praksi in ki gredo v smeri bolj učinkovitega javnega naročanja. Ob tem pa je opozoril, da je treba "spremeniti tudi stopnjo zavedanja naročnikov, da razpolagajo z davkoplačevalskim denarjem".
Matej T. Vatovec (Levica) je napovedal, da bodo predlog podprli, saj so rešitve v njem enake, kot so jih pred časom predlagali sami. "Področje javnega naročanja je prvo, kjer mora država narediti red," je dejal. Slabost predloga je po njegovem ta, da se spremembe ne bodo nanašale na delavce na področju gradenj, na kar je opozorila tudi Nada Brinovšek (SDS). Kot je napovedala, zakona ne bodo podprli, ne bodo pa mu nasprotovali.
V Levici so na matičnem odboru poskušali doseči, da bi zakon zajel tudi javna naročila s področja gradenj, a jim ni uspelo. Brezovar je namreč takrat dejal, da naročila na tem področju predstavljajo dve tretjini vseh javnih naročil, preverjanje ustreznosti ponudnikov pa bi zahtevalo dodaten čas in stroške.
Jožef Horvat (NSi) pa je dejal, da predloga zakona ne morejo podpreti. "Predlog ne prinaša dodane vrednosti. Področje javnega naročanje ostaja velika cokla pri gospodarjenju z javnim denarjem," je ocenil ter nanizal, da predlog prinaša "zgolj lepotne spremembe".
