Stiki med Erjavcem in Lavrovom so dokaj pogosti, in sicer se redno srečujeta približno enkrat letno. Nazadnje sta se ministra srečala 12. oktobra lani v Moskvi, kjer je bil vodja slovenske diplomacije na delovnem obisku.
Odnose sta tedaj ocenila kot pozitivne, zlasti sta bila zadovoljna z napredkom v sodelovanju na področju gospodarstva in kulture. Rusija je pomembna gospodarska partnerica Slovenije, obseg blagovne in turistične menjave med državama, ki se je pred leti zaradi slabitev makroekonomskih parametrov na ruskem trgu in sankcij EU proti Rusiji nekoliko zmanjšal, pa se je lani spet povečal. V prvih desetih mesecih lanskega leta je blagovna menjava glede na podatke izvoznega okna znašala nekaj več kot 635 milijonov evrov.
Ministra naj bi ob obisku Lavrova v Sloveniji podpisala tudi memorandum o ustanovitvi Mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno v Mariboru, ki ga je 8. februarja odobril ruski premier Dmitrij Medvedjev. "Podpis memoranduma bo pripomogel k ohranjanju zgodovinskega spomina o skupnem boju narodov Rusije in Slovenije proti nacističnim in fašističnim okupatorjem ter njihovih zločinih," med drugim piše v odredbi ruske vlade.
Pri delu centra bo največji poudarek na raziskovanju boja obeh narodov proti nacističnim in fašističnim okupatorjem ter okupatorjevih zločinih. Center bo tudi iskal informacije o državljanih nekdanje Sovjetske zveze in drugih držav, ki so sodelovali v partizanskem boju (NOB) ali so bili internirani v nacistična taborišča na slovenskem ozemlju. Izvajal bo tudi skupne kulturne, izobraževalne in zgodovinske projekte za širšo javnost.
Center nameravajo urediti v objektu nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v mestni četrti Melje, ki ga je mariborska občina lani odkupila in ga tako prenesla iz zasebne v občinsko last. Zdaj je na ruski strani, da ga uredi. Projekt vzpostavitve centra je ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki jih bo predvidoma sama zagotovila ruska stran, nato bodo v muzeju zaposlili osem oseb - šest jih bo plačevala Rusija, dva pa Slovenija oz. ministrstvo za kulturo.
Po napovedih zunanjega ministrstva se bosta Erjavec in Lavrov pogovarjala tudi o aktualnih razmerah v svetu, s poudarkom na Zahodnem Balkanu, reševanju ukrajinske krize in situaciji na Bližnjem vzhodu.
Lavrov bo iz Slovenije odpotoval na dvodnevni obisk v Srbijo, kjer ima med drugim na programu srečanja s srbskim političnim vrhom.
Slovenija aktivno podpira približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji in zvezi Nato. Lavrov je v nedavnem pogovoru za srbsko tiskovno agencijo Beta dejal, da Rusija ne nasprotuje približevanju regije EU, da pa je zgrešena politika unije, da morajo te države izbrati med Rusijo in EU.
Pred obiskom v Sloveniji in Srbiji je Lavrov tudi dejal, da v širitvi zveze Nato na Zahodni Balkan vidi evropski varnostni problem. Po njegovem skušajo Evropo razdeliti na dva dela, ločnica pa je vse bliže ruskim mejam. "Širitev Nata je napaka," je poudaril in dodal, da dejavnosti zavezništva nikomur ne povečajo varnosti.
Ljubljana in Moskva imata tudi različna stališča glede Kosova. Medtem ko je bila Slovenija pred desetimi leti med prvimi državami, ki so priznale samostojnost Kosova, je Rusija ne priznava. Lavrov je glede Kosova v intervjuju za Beto poudaril, da bo Moskva sprejela tisto rešitev, za katero se bosta dogovorila Beograd in Priština. Dodal je, da brez tega dogovora nima smisla govoriti o članstvu Kosova v ZN.
V strategiji za Zahodni Balkan, ki jo je nedavno predstavila Evropska komisija in ki jo Slovenija ocenjuje kot dobro, pa med drugim piše, da je celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino nujen in ključen za napredek Srbije in Kosova na njuni evropski poti.
Glede vzhoda Ukrajine, kjer je konflikt od aprila 2014 zahteval že več kot 10.000 življenj, se Slovenija in Rusija strinjata, da so temelj za reševanje krize sporazum iz Minska. Sporazum, ki so ga februarja 2015 v beloruskem Minsku dosegli predstavniki ukrajinske vlade ter upornikov, naj bi privedel do razrešitve konflikta, najprej pa poskrbel za prekinitev spopadov, a vseskozi prihaja do kršitev.
Kar zadeva razmere na Bližnjem vzhodu, tako Ljubljana kot Moskva podpirata boj proti skrajni skupini Islamska država (IS). Slovenija je tudi dejavna v globalni koaliciji za boj proti IS, v kateri pa Rusija ne sodeluje.
Rusija in Slovenija tudi vztrajata pri politični rešitvi sirskega konflikta, ki traja že skoraj sedem let in je zahteval več kot 340.000 življenj.