SNV je v nedeljo objavil izjavo o pravicah Srbov na Hrvaškem, ki so jo sprejeli na svoji veliki skupščini, ki sta se je prejšnji torek udeležila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in predsednik Srbije Aleksandar Vučić.
V izjavi so ocenili, da se je položaj Srbov na Hrvaškem po vstopu države v Evropsko unijo na marsikaterem področju poslabšal. Zato so v 13 točkah navedli naloge v boju za neuresničene pravice in ohranitev že uveljavljenih pravic. Ob tem pričakujejo tesno sodelovanje hrvaške vlade in pristojnih državnih inštitucij.
Na Hrvaškem je danes posebej odmevala točka iz izjave, ki govori, da bi organizacije srbske skupnosti, kot sta SNV in Skupni občinski svet iz vzhodne Slavonije, dobili status manjšinske samouprave.
Hrvaška vlada si v skladu s svojim operativnim programom za nacionalne manjšine za obdobje 2017-2020 prizadeva za sodelovanje z nacionalnimi manjšinami zaradi zaščite njihovih pravic. Program, ki so ga sprejeli v sodelovanju s predstavniki nacionalnih manjšin, ne predvideva sprememb pravnega statusa organov srbskih ali drugih manjšinskih skupnosti, so odgovorili za hrvaško tiskovno agencijo Hino.
Iz urada hrvaške predsednice so danes sporočili, da ima vsak pravico izpostaviti zahteve za uresničenje pravic, ki jih ima za pomembne. Če zahteve vodijo k spremembam zakonov ali sprejetju novih zakonov, sta za to pristojna vlada in sabor.
Tudi v hrvaških opozicijskih strankah ne vidijo razlogov za širitev srbske samouprave, saj imajo nacionalne manjšine pravico do svojih predstavnikov v lokalni upravi in samoupravi, občinah, mestih in županijah.
V SDP so ocenili, da je obstoječi zakonski okvir, ki ureja pravice nacionalnih manjšin, dober, morebitna dopolnila pa nameravajo komentirati, ko bo predstavljen konkretni predlog. Dejali so še, da se ne želijo udeležiti "barantanja" med vladajočo HDZ in njeno koalicijsko partnerko Samostojno srbsko demokratsko stranko (SDSS), ki s tremi poslanci zagotavlja vladno večino v saboru. Spomnili so, da so bile podobne zahteve srbske manjšine tudi leta 2010, ko je bila SDSS v vladni koaliciji s HDZ.
V opozicijski stranki Most neodvisnih list prav tako opozarjajo na možnost "politične trgovine" ter menijo, da gre za korak k poskusu pridobitve avtonomije, kot je nimajo ostale manjšine. Zato je za njih nesprejemljiva zahteva po statusu manjšinske samouprave, za katero menijo, da ne bo pridobila potrebne dvotretjinske večine, če bo prišlo do glasovanja v hrvaškem parlamentu.
Na druge zahteve iz izjave SNV, kot so nezadostna zastopanost pripadnikov srbske manjšine v državnih in javnih službah ter nemotena vrnitev še približno 19.000 oseb iz Srbije, iskanje pogrešanih oseb med vojno na Hrvaškem ter sojenja za vojne zločine nad Srbi na Hrvaškem, pa ni bilo posebnih odzivov predstavnikov hrvaške države.
SNV je v izjavi posebej izpostavil potrebo po nadaljevanju boja za strpnost in nediskriminacijo ter proti sovražnemu govoru do Srbov, njihovih institucij in obeležij njihove identitete, ki so, kot so ocenili, težava, vir strahov in asimilacije pripadnikov srbske skupnosti na Hrvaškem.
