c S

V Inštitutu 8. marec začenjajo kampanjo pod geslom Jaz tudi

19.02.2018 13:15 Ljubljana, 19. februarja (STA) - V Inštitutu 8. marec so odločeni, da bodo v volilnem letu od vseh političnih strank zahtevali jasne odgovore na konkretna družbena vprašanja. Prav tako so na inštitutu danes začeli kampanjo Jaz tudi, namenjeno popisu zgodb spolnega nadlegovanja v Sloveniji, sta na današnji novinarski konferenci povedali Maiken Kores in Nika Kovač.

Načrt za delovanje inštituta v tem letu oziroma novega letnika projekta Zahtevamo pravice je predstavila programska koordinatorica Maiken Kores. V okviru projekta bodo na politične stranke naslavljali konkretna vprašanja, povezana z aktualnim družbenim stanjem, in zahtevali odgovore.

"V inštitutu verjamemo, da feminizem ni samo neko preštevanje števila ženskih kvot, ampak pomeni konkretno vpetost v aktualno politično in družbeno dogajanje ter analiziranje različnih oblik neenakosti in podrejenosti," je poudarila Koresova.

Zato bodo na inštitutu po njenih navedbah pripravili vprašalnike o socialni neenakosti, reproduktivnih pravicah žensk, begunstvu, vključenosti v EU in izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih partnerjev ter jih poslali vsem političnim strankam. Odgovore bodo objavili na spletni strani in jih predstavili na mesečnih okroglih mizah.

Inštitut je danes na družbenih omrežjih Facebook zagnal kampanjo pod geslom Jaz tudi (Me too), ki je namenjena popisu zgodb spolnega nadlegovanja v Sloveniji. Na spletni strani jaztudi.si pozivajo posameznice, da z njimi delijo svoje izkušnje.

"Čeprav se zavedamo, da je enakopravnost žensk v obstoječem sistemu nemogoča in da je osnovna feminističnega boja naslavljanje vseh oblik neenakosti, verjamemo v moč osebnih izpovedi. Nudijo nam uvid v različne oblike podrejenosti, ki se kažejo na ravni neformalnih praks in ki jih ne smemo spregledati," je pojasnila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

Akcija pa ne bo omejena zgolj na izjave posameznic, ki se širijo po spletu in medijih. Nasilje nad ženskami je treba postaviti v kontekst, nanj pogledati skozi prizmo družbene neenakosti in ga umestiti v ustrezen družbenoekonomski okvir, je dodala Kovačeva.

Cilj kampanje je tudi ugotoviti, katere oblike spolnega nadlegovanja so definirane kot protizakonite, katere potekajo na ravni neformalnih praks, in nazadnje, v kolikšni meri družbeni razred posameznice vpliva na to, ali bo ta žrtev nadlegovanja, sta še pojasnili sogovornici.