Zdravstveno in socialno varstvo je kot največji izziv za Slovenijo navedlo 38 odstotkov vprašanih, brezposelnost pa 29 odstotkov. Terorizem pa jih kot najpomembnejši izziv EU vidi 46 odstotkov, priseljevanje pa 43 odstotkov.
Večina Slovencev, 64 odstotkov, je glede prihodnosti EU optimistična, dobra tretjina vprašanih pa je pesimističnih. Evropejci so v povprečju nekoliko bolj črnogledi - 57 odstotkov jih je glede prihodnosti EU optimističnih, 37 odstotkov pa je pesimistov.
Od lanske pomladi je sicer optimizem glede prihodnosti EU porasel tako v Sloveniji, za šest odstotnih točk, kot tudi v povprečju na ravni unije - za odstotno točko, izhaja iz raziskave, ki je bila sicer izvedena jeseni.
Slovenci tudi precej bolje kot državljani drugih držav EU ocenjujejo gospodarski položaj EU. Skoraj dve tretjini Slovencev kondicijo evropskega gospodarstva ocenjujeta kot dobro, 29 odstotkov jih meni nasprotno. V povprečju na ravni unije slaba polovica vprašanih ocenjuje, da je evropsko gospodarstvo v dobrem stanju, 39 odstotkov Evropejcev pa se s tem ne strinja.
Med evropskimi pobudami in politikami so Slovenci najvišjo podporo, 87-odstotno, izkazali prostemu pretoku državljanov EU, ki lahko živijo, delajo, študirajo in poslujejo kjerkoli v EU. Evropski gospodarski in monetarni uniji s skupno valuto evrom so izrekli 85-odstotno podporo, skupni obrambni in varnostni politiki držav članic EU pa 81-odstotno podporo.
Večina Slovencev, 73 odstotkov, čuti občutek državljanske pripadnosti Evropski uniji, kar Slovenijo uvršča nekoliko nad povprečje na ravni unije, kjer se je za državljane EU izreklo 70 odstotkov vprašanih. Glede na stopnjo poznavanja pravic, ki jih prinaša državljanstvo EU, se Slovenci uvrščajo v zgornjo polovico držav. 62 odstotkov Slovencev pozna svoje pravice iz naslova državljanstva EU, med Evropejci pa se svojih državljanskih pravic zaveda 54 odstotkov vprašanih.
Državljani posameznih držav članic se zelo razlikujejo glede mnenja o tem, ali njihov glas v EU šteje. Med Slovenci jih 52 odstotkov meni, da njihov glas v EU ni slišan, obratno pa jih meni 42 odstotkov. V povprečju 44 odstotkov Evropejcev meni, da njihov glas šteje, polovica pa se s to trditvijo ne strinja.
Večji del Slovencev, 55 odstotkov, pravi, da se ne čutijo dobro obveščeni o evropskih vprašanjih, medtem ko jih 44 odstotkov meni nasprotno. V povprečju se vprašani v EU počutijo glede evropskih vprašanj še nekoliko manj obveščeni kot Slovenci.
Jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra 2017 in je zajela 28.055 ljudi v EU, od tega 1.009 v Sloveniji, so danes še sporočili iz Bruslja.
