Predlog, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem iz SMC, temelji na zavezah iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji, je dejal Matić. Po njegovih besedah deklaracija, ki je bila pred sedmimi leti sprejeta s 63 glasovi podpore, je brez zakonodajnih rešitev neučinkovita.
Predlog predvideva ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ in ureja njegovo financiranje. Svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji bi se preoblikoval v stalno telo. Predlog pa ne prinaša nobenih političnih pravic, je zagotovil Matić.
Poslanska skupina SMC je v predstavitvi svojega stališča napovedala podporo predlogu, saj izpolnjuje politične zaveze DZ, ki izhajajo iz deklaracije. Z njo se je država zavezala, da bo narodnim skupnostim zagotovila stalno skrb, da bodo lahko ohranjale in razvijale identitete, je dejala Anita Koleša (SMC). Prav tako so podporo predlogu napovedali v SD.
V poslanski skupini Levice so menili, da gre za delno rešitev, za minimum, ki izhaja iz mednarodnih zavez in zavez slovenske države in je potreben za ohranjanje in razvoj identitete omenjenih narodnih skupnosti, je dejal Matej Tašner Vatovec. Vendar je ustrezna dopolnitev ustave po njegovih besedah edina možnost, s katero bo mogoče izpolniti zaveze države.
Tudi po mnenju poslanske skupine NP bi bilo bolje rešitve vnesti v ustavo. Vsekakor pa jih je bolje urejati v zakonu kot nikjer, je dejala Mirjam Bon Klanjšček.
V DeSUS razumejo predlog, ker matične države premalo finančno podpirajo pripadnike obravnavanih narodnosti. Pač pa v DeSUS pogrešajo mnenja posameznih inštitucij in združenj občin, je povedal Primož Hainz. Vsa ta mnenja bi bilo treba po njegovi oceni pridobiti in sprejeti strokovno odločitev, ne pa prevaliti odgovornosti na poslance. V DeSUS bodo zato glasovali po svoji vesti, ker se odpira več vprašanj kot odgovorov.
Predloga pa ne bodo podprli v SDS in NSi. Pravice manjšin ščitijo že ustava, deklaracija in vrsta zakonov, menijo v SDS. Sprašujejo se, zakaj je ta zakon sploh potreben, je dejal Branko Grims. Odgovor je po njegovih besedah v predvolilnem obdobju, ko je treba poskrbeti za delovna mesta za nekatere.
V NSi menijo, da kdor želi dobro Sloveniji, predloga ne sme sprejeti. Predlog se dotika zelo občutljivih vprašanj, ki se jih ne bi smelo reševati pet minut pred volitvami, je dejal Jožef Horvat.
Poslanka SDS Jelka Godec je med predstavitvami stališč poslanskih skupin predlagala prekinitev obravnave, dokler vlada ne poda svojega mnenja o predlogu. A je podpredsednik DZ Matjaž Nemec (SD) je dejal, da vlada tega ni dolžna narediti, zato se bo seja nadaljevala.
"Ko razpravljamo o pravicah teh manjšin, govorimo o narodnostih, ki so bile in so tukaj in imajo pravico do svoje kulture," je dejala Violeta Tomić iz Levice v splošni razpravi o predlogu, ki je sledila predstavitvam stališč poslanskih skupin. Predlog po njenih besedah ne bo nikomur ničesar vzel, še najmanj pa večinskemu prebivalstvu.
Franc Breznik iz SDS pa je ocenil, da zakonski predlog nima temelja. To se je po njegovih besedah med drugim pokazalo v tem, da poslanci niso dobili mnenja vlade o predlogu in da so sedeži v dvorani DZ, namenjeni predstavnikom ministrstva za kulturo, prazni.
Matič je proti koncu seje opozoril, da po sprejetju deklaracije leta 2011 niso bili sprejeti drugi, bolj zavezujoči dokumenti. Po predlogu bi svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki že obstaja, postal stalno telo, medtem ko zdaj obstaja po dobri volji vsakokratne vlade, je pojasnil.
DZ bo glasovanje o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, opravil v torek v okviru glasovanj.
