Predsedujoči konferenci Wolfgang Ischinger ob koncu tridnevnih razprav v bavarski prestolnici ni zvenel optimistično. Slišali smo, kaj je na svetu narobe, kje so nevarnosti in čemu se je treba izogniti, nismo pa slišali dovolj konkretnih predlogov v smeri boljše prihodnosti, je ocenil. "Čaka nas še veliko dela," je priznal.
Pogrešal je predvsem več besed o tem, kaj konkretno bodo vlade držav naredile za zagotovitev miru. Namesto tega pa je bilo slišati grožnje in medsebojna obtoževanja. Najbolj očitno se je to pokazalo v nedeljo v nastopu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je s seboj celo prinesel kos sestreljenega iranskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi predstavljal dokaz iranske agresije zoper Izrael. "Gospod Zarif, spoznate to? To je vaše. Lahko ga nesete nazaj tiranom v Teheran s tem sporočilom - ne preizkušajte naše odločnosti," je dejal iranskemu zunanjemu ministru Džavadu Zarifu.
Slednji je besede izraelskega premierja označil za "cirkus, o katerem ni vredno izgubljati besed". Za konflikte na Bližnjem vzhodu po njegovih besedah ni kriv Iran, temveč Izrael in ZDA, Netanjahujev govor pa naj bi bil namenjen le zakrivanju tega dejstva.
Netanjahu se je spustil v besedno vojno tudi s Poljsko. Ob robu konference se je ostro odzval na sobotno izjavo poljskega premiera Mateusza Morawieckija o tem, da so bili med sodelavci nacistov in sostorilci holokavsta tudi Judi - tako kot Poljaki, Rusi in še marsikdo.
Druga odprta fronta je med ZDA in Rusijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožbe, da se je Moskva vmešavala v ameriške predsedniške volitve, v soboto označil za "blebetanje" ter pozval EU, Nato in ZDA k spoštljivemu odnosu do Rusije. Po njegovem mnenju se širi propaganda, ki obravnava vedno večji vpliv Rusije v negativnem kontekstu, pri tem pa si želi biti Rusija zanesljiv partner. "Pripravljeni smo vstopiti v odprt in spoštljiv dialog," je zagotovil.
ZDA je v Münchnu zastopal svetovalec predsednika za nacionalno varnost Herbert Raymond McMaster, ki je ocenil, da so se ruski napori, da bi se polariziralo Zahod in države eno proti drugi, izrazili v tem, da se je Zahod sedaj združil v svoji politiki proti Rusiji in ruskem vmešavanju.
A nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je ob začetku varnostne konference v petek ostro kritizirala politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa in mu očitala, da dela enostranske vojaške poteze. "Tudi naši ameriški prijatelji imajo še druge pomembne odgovornosti, ne le vojaške," je dejala.
Do Trumpa je bil kritičen tudi vodja konference Ischinger. "Vse pogosteje, vsaj tak je moj vtis, se poskuša ne le groziti z orožjem, ampak dejansko izvajati posredovanje z orožjem, da bi dosegli svoje interese. Zakaj je temu tako?" se je vprašal. "Temu je tako, ker sila reda, svetovni policist, kakršnega smo imeli dolga leta, ne obstaja več," je odgovoril. "ZDA so se na očiten način od te prejšnje vloge potegnile nazaj, še posebej na Bližnjem vzhodu," je menil.
Spričo takšnega dogajanja je po mnenju številnih govorcev nujna večja vloga EU. "Evropa potrebuje tudi svoj skupen prikaz moči v svetu," je v soboto izpostavil nemški zunanji minister Sigmar Gabriel in dodal, da k temu sodi tudi vojaška pripravljenost. "Kot edinim vegetarijancem nam bo v svetu mesojedcev zelo težko," je povedal.
"Dolgo nismo bili zmožni svetovne politike. Okoliščine pa so nas pripeljale do tega, da se moramo potruditi biti sposobni svetovne politike," je dejal tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
A za odločnejši nastop je nujna enotnost evropskih držav, kar pa bo glede na pokazano na münchenski konferenci težko doseči. "Kako je mogoče doseči enotnost, če države tako različno pojmujejo varnostna tveganja in dajejo v ospredje svoje lastne nacionalne interese," je ob zaključku konference ocenil nemški portal Deutsche Welle.
Skrb za lastne interese je vidna v izhodu Velike Britanije iz EU. Britanska premierka Theresa May je sicer v Münchnu povedala, da si po brexitu želi tesnega sodelovanja z EU na področju varnosti in je predlagala sklenitev posebnega varnostnega dogovora med stranema. "Varnost Evrope je naša varnost," je poudarila.
Da krize ne poznajo meja, sta zbrane na konferenci opozorila generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in generalni sekretar ZN Antonio Guterres. "Izzive človeštva" je mogoče reševati le skupaj in enotno, je dejal slednji.
Iz Slovenije se je dogodka udeležila obrambna ministrica Andreja Katič, ki se je ob robu neformalno pogovarjala s številnimi obrambnimi ministri in drugimi udeleženci konference.
Za Slovenijo so bile sicer zanimive predvsem sobotne izjave Junckerja, ki je v govoru na varnostni konferenci ponovil, da morajo države Zahodnega Balkana urediti vsa mejna vprašanja, preden se bodo pridružile EU.
Pri tem je pripomnil, da trenutno "zelo trpi" zaradi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. "Namesto da bi vprašanje rešili, preden sta Slovenija in Hrvaška vstopili v Evropsko unijo, se je to raje predalo mednarodnemu arbitražnemu sodišču. Sodišče je odločilo, ampak strani se ne moreta uskladiti, kako s to arbitražno razsodbo ravnati," je dejal in dodal, da tega ne želi doživeti še enkrat.
