Kot so v sporočilu za javnost po seji vlade zapisali v uradu vlade za varovanje tajnih podatkov, sedanji zakon praktično nima določb, ki bi urejale varovanje tajnih podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih in eksplicitno opredeljevale naloge urada vlade za varovanje tajnih podatkov na tem področju.
Na področju industrijske varnosti je največja novost podrobnejša ureditev preverjanja lastniške strukture organizacije in tako imenovanih povezanih oseb, to je oseb, ki imajo v lasti določen lastniški ali upravljavski delež organizacije, oziroma drugih oseb, ki nadzirajo ali bi lahko izvajale neposreden ali posreden nadzor nad organizacijo oziroma bi lahko vplivale na njeno dejavnost, izhaja iz predloga novele.
V zakonodajo se vnaša jasnejša podlaga za varnostno preverjanje lastniške strukture organizacije z določili, ki se nanašajo na obveznost pristojnih organov, da preverijo, ali povezane osebe niso sodelovale oz. ne sodelujejo z organizacijami ali skupinami, ki ogrožajo vitalne interese Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Slovenija.
V predlagani spremembi zakona so izenačeni tudi pogoji za dostopanje do tajnih podatkov stopnje tajnosti interno za zaposlene v organih in za zaposlene v organizacijah.
Pomembna novost predlaganih sprememb je tudi ta, da se opredeljuje način obravnavanja tajnih podatkov v okviru izvajanja naročila, ki lahko poteka v prostorih naročnika ali v prostorih organizacije. S tem določilom se ureja dosedanja zakonska pomanjkljivost na področju industrijske varnosti, ki je predvidevala izdajanje varnostnega dovoljenja organizaciji zgolj v primerih, ko se tajni podatki organizaciji posredujejo v fizični obliki oziroma v njene prostore. S predlagano ureditvijo se zvišuje raven varnostnih standardov na področju industrijske varnosti, ki bodo tako skladni z mednarodnimi varnostnimi standardi in s tujo prakso na tem področju.
Veljavni zakon določa osebe, ki lahko v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopajo do tajnih podatkov brez dovoljenja za ta dostop. Slovenija je bila ob inšpekcijskih pregledih Nata in EU vsakokrat opozorjena na preširok krog teh oseb. S predlagano spremembo bi bil dostop do tujih tajnih podatkov brez opravljenega varnostnega preverjanja omogočen le državnim funkcionarjem na najvišjih položajih, to je predsedniku republike, predsedniku vlade, državnega sveta in vrhovnega sodišča ter ministrom in poslancem. To je primerljivo z ureditvami, ki jih imajo v drugih državah članicah zveze Nato in EU, in bi v popolnosti odpravil vse zadržke inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajata zveza Nato in EU.
Za učinkovito izvajanje predlaganih sprememb zakona bo ministrstvo za javno upravo v letu 2018 vzpostavilo kriptografski laboratorij. Vzpostavitev bo po ocenah predlagateljev stala 150.000 evrov. V prihodnjem letu pa je načrtovana vzpostavitev Tempest laboratorija, gre za zaščito pred neželenim elektromagnetnim sevanjem.
Za njegovo vzpostavitev bo ministrstvo namenilo 1,5 milijona evrov. Za vzdrževanje obeh laboratorijev ocenjujejo letni strošek 20.000 evrov, s tem da bo v letošnjem letu vzdrževanje v višini 10.000 evrov le za kriptografski laboratorij, je še navedeno v predlogu novele.
