Slovenija je glede na poročilo, v katerem je GRETA analizirala njen napredek od prvega poročila iz januarja 2014, izboljševala zakonodajo na področju boja proti trgovini z ljudmi v skladu s priporočili skupine GRETA. Kazenski zakonik tako pod določenimi pogoji predvideva kaznovanje tistih, ki uporabljajo storitve, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi. Žrtvam z dovoljenjem za začasno prebivanje je bil odprl dostop do trga dela. Poleg tega GRETA pozdravlja, da na specializiranem državnem tožilstvu obravnavajo tudi primere s področja trgovine z ljudmi in da so za določene strokovnjake uvedena usposabljanja.
Vendar pa državo glede na poročilo čaka še precej dela. Oblasti naj glede na poziv iz poročila zagotovijo, da žrtve trgovine z ljudmi ne bodo dobile pomoči le pod pogojem sodelovanja v preiskavi. Poleg tega jim mora biti omogočena posebna podpora, prilagojena njihovim potrebam. Ta mora vključevati ustrezno namestitev, dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter ukrepe za integracijo, navaja skupina GRETA, ki spremlja izvajanje konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.
Posebno pozornost je treba po opozorilu skupine nameniti ugotavljanju žrtev trgovine z ljudmi med prosilci za azil in tujimi delavci. Spomnili pa so tudi na otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi. Do posebne zaščite, ki jo zdaj dobijo otroci do 15. leta starosti, morajo biti upravičeni otroci do svojega 18. leta, so pozvali.
Žrtve imajo sicer po zakonu možnost, da od storilcev ali države zahtevajo odškodnino za povzročeno škodo. Toda po ugotovitvah iz poročila jo žrtve le težko dobijo. Oblasti naj zato po pozivu skupine sprejmejo ukrepe, po katerih bo lažje priti do odškodnine. Ob tem je spomnila, da je vir za odškodnino tudi premoženje, ki ga zaplenijo storilcem.
Poročilo pojasnjuje, da je Slovenija na obravnavanem področju predvsem ciljna država in država tranzita, manj pa država, iz katere žrtve trgovine z ljudmi prihajajo. V obdobju med letoma 2013 in 2016 je bilo v Sloveniji 119 žrtev trgovine z ljudmi, med njimi žrtve spolnega izkoriščanja in prisilnega dela.
Večina identificiranih žrtev je bila romunskih, ukrajinskih in srbskih državljanov. Le pet žrtev je bilo Slovencev. Otrok brez spremstva je bilo leta 2013 30, leta 2016 pa že 245. A kot žrtvi trgovine z ljudmi sta bila identificirana le dva.
V obdobju od leta 2013 do 2016 je bilo kaznivega dejanja trgovanja z ljudmi obtoženih 52 oseb, obsojenih pa deset, še navaja poročilo.
