Osnovni namen je odpraviti tiste zakonske pomanjkljivosti, ki so odvračale podjetnike od registracije socialnega podjetja, je v sredo v drugi obravnavi dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar.
Novela bo med drugim odpravila delitev socialnih podjetij na tip A (ki izvajajo dejavnost, ki zagotavlja pozitivne družbene učinke) in tip B (ki zaposlujejo določen delež težje zaposljivih oseb), tako da bodo ta podjetja pozitivne družbene učinke zagotavljala ali iz naslova poslovne dejavnosti ali iz naslova zaposlovanja težje zaposljivih oseb. Z odpravo tega razlikovanja tudi ne bo več letnega poročanja o številu in strukturi zaposlenih ter doseženih prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti.
Z novelo želijo okrepiti tržno naravnanost teh podjetij, torej prodajo njihovih izdelkov ali storitev na trgu.
Novela bo odpravila zahtevo, da mora socialno podjetje v roku enega leta od registracije zaposliti vsaj eno osebo, v roku dveh let od registracije pa vsaj dve osebi. Kot pravi ministrstvo, je namreč ključen pogoj za zaposlovanje v socialnem podjetju dovolj velik obseg prihodkov, ki jih ustvari na trgu.
Novela bo tudi odpravila omejitev registracije statusa socialnega podjetja za invalidska podjetja in zaposlitvene centre.
Z novelo želijo poudariti, da je socialno podjetništvo del širšega konteksta socialne ekonomije. Svet za socialno podjetništvo bo po novem svet za socialno ekonomijo, strategija razvoja socialnega podjetništva pa strategija razvoja socialne ekonomije.
Do novele so bili kritični v opoziciji, nekaj pomislekov so imeli tudi v SD in DeSUS. V SDS so bili proti temu, da bi socialno podjetja lahko delovala na področjih vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, saj da cilj socialnih podjetij ni pridobivanje dobička. Z dopolnilom so neuspešno predlagali, da bi lahko delovala le na področjih socialnega in družinskega varstva, varstva invalidov, promocije zdravja ter zagotavljanja socialne vključenosti in spodbujanja zaposlovanja brezposelnih.
V Levici so bili proti, ker da novela ne prinaša sprememb, ki jih socialno podjetništvo potrebuje. "Namesto tega želi na področje vnesti še več podjetniške logike in ga popolnoma podrediti silam prostega trga," so opozorili in menili, da bi moralo socialno podjetništvo postati nov model gospodarjenja, ki bi temeljil na večanju družbenih koristi, v prvi vrsti zaposlenosti, in ne na večanju dobička.
V NSi so menili, da bi se moralo socialno podjetništvo osredotočiti na poslanstvo v okviru dejavnosti, ki imajo javno koristen in socialen značaj. Preširoko zastavljeno področje namreč nekaterim podjetjem povečuje možnosti za črpanje javnih sredstev, na drugi strani pa se te možnosti za socialna podjetja z najtežje zaposljivimi delavci zmanjšujejo, so izpostavili.
V SD so bili kritični, ker da ni urejenih novih in stabilnih finančnih sredstev za spodbude socialnim podjetjem. V DeSUS so menili, da bo novela odpravila doslej ugotovljene pomanjkljivosti in povečala družbeno solidarnost, so se pa vprašali, ali bodo nove definicije dovolj jasne in predlagani pogoji bolj pravični. Ali gre za dodano vrednost ali le za kozmetične popravke, se bo pokazalo, ko bo zakon zaživel, so dejali.
