Cilj predloga je zagotoviti pravočasno in učinkovito izvedbo sanitarnih sečenj in preventivnih varstvenih del v gozdovih ter s tem zagotoviti ohranitev biotskega ravnovesja v gozdovih, poleg tega pa tudi zagotoviti pomoč lastnikom gozdov tako glede izpada dohodka kot tudi glede dodatnih ukrepov za obnovo in varstvo gozdov, je dejal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Podgoršek.
Naravne ujme so v slovenskih gozdovih v zadnjih letih povzročile veliko škode - posledice žleda v letu 2014 so bile 20-krat večje od posledic žleda v letu 1980, ki je dolgo veljal za največjo ujmo na Slovenskem, tudi vetrolom decembra lani je bil dvakrat večji od vetrolomov v zadnjih desetletjih, podobno velja za posledice prenamnožitve podlubnikov, škoda v zadnjih treh letih že presega šest milijonov kubičnih metrov lesa, je dejal Podgoršek.
"Takšnega obsega prizadetih gozdov na območju Slovenije v zadnjih 100 letih ni bilo," je poudaril in dodal, da spremembe, ki so se zgodile v izjemno kratkem času, zahtevajo drugačne ukrepe pri gospodarjenju z gozdovi in predvsem hiter odziv.
Medtem ko veljavna zakonodaja po njegovih besedah omogoča učinkovit odziv na škodo po naravnih ujmah z ukrepi za obnovo prizadetih gozdov, predlog tega zakona lastnikom omogoča, da imajo čim manjše stroške in da se obnova zagotovi v čim krajšem času, je dejal.
Predlog med drugim predvideva izjeme pri odreditvi sanitarne sečnje, skrajšanje rokov za izdajo soglasij in dovoljenj, izjeme pri pridobivanju soglasij za gradnjo gozdnih prometnic, povračilo stroškov pri zapori državnih in občinskih cest zaradi izvedbe varstvenih del ter posebno ureditev glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete. Za naravno nesrečo v gozdu se bo štelo, ko bo poškodovanega vsaj 400.000 kubičnih metrov lesa.
Poslanske skupine so napovedale, da bodo predlog podprle, so bile pa nekatere kritične, da bi lahko ukrepe opredelili v sistemski zakonodaji in da se z njimi že zamuja.
"Dolgo časa je izgledalo, da je strategija vlade pri soočanju s podlubniki to, da se podlubnike izstrada," je dejala Violeta Tomić (Levica) in dodala, da zakon prihaja z vsaj triletno zamudo. Po njenem mnenju je bistveno, da prinaša tudi davčne olajšave za kmete, ki jih je namnožitev podlubnikov najbolj prizadela.
V SMC se zavedajo, da predlagani zakon pomeni odstopanje od sistemske ureditve in da se bo vzpostavil dodatni sistem urejanja odprave posledic naravnih nesreč v gozdovih, je dejal Simon Zajc (SMC), so se pa za podporo odločili zaradi dimenzij škode ter ker sistemski zakon ne prepoznava prenamnožitve podlubnikov kot naravne nesreče, zato ni pravne podlage za dodeljevanje pomoči prizadetim lastnikom gozdov iz proračuna, in ker ni mogoče pridobiti evropskih sredstev iz perspektive 2014-2020.
S predlaganim amandmajem koalicije bo zakon predvidoma upošteval tudi druge ujme poleg žledoloma, kot so snegolom, vetrolom, poplave in plazovi, s čimer bodo mogoči tudi ukrepi po vetrolomu decembra lani, ki je povzročil obsežno škodo.
Ljubo Žnidar (SDS) je menil, da zakon prihaja tri leta prepozno, ter poudarili, da bi lahko te ukrepe opredelili v sistemski zakonodaji. Koaliciji so očitali dvoličnost, saj predloge opozicije zavrača zaradi nesistemskosti. Zakonu ne bodo nasprotovali, predlagajo pa dopolnilo, s katerim bi lastnikom prizadetih gozdov dodatno omogočili nekatere davčne olajšave. Podgoršek je glede dopolnila dejal, da so olajšave pri dohodnini in trošarinah zajete že v drugih predpisih
Tudi v NSi so opozorili, da zakon prihaja veliko prepozno, in spomnili na svoje poskuse sprejetja ukrepov za pomoč lastnikom gozdov že v letih 2014 in 2016. "Lahko bi pogledali, kako se te zadeve lotijo v sosednjih državah, kjer so tudi bili soočeni z žledolomom in prekomerno namnožitvijo podlubnikov," je dejala Ljudmila Novak.
V DeSUS so menili, da bi se morala država pripraviti na vedno pogostejše naravne nesreče. "Vsakič znova ugotavljamo, da odprava posledic naravnih nesreč sistemsko ni dobro urejena, zato moramo sprejemati nesistemske zakone, kot je današnji," je dejal Benedikt Kopmajer (DeSUS).
Tudi v SD so opozorili na vedno pogostejše naravne nesreče, ki so, kot je dejal Jan Škoberne (SD), posledica podnebnih sprememb in umanjkanja trajnostnega upravljanja z viri. Treba je zagotoviti sanacijo gozdov, bi bila pa potrebna tudi "radikalna sprememba" okoljske politike in bistveno zmanjšanje energetske požrešnosti na svetovni ravni, je dodal.
DZ bo o vloženih dopolnilih in o tem, ali bo na tej seji opravil tudi tretjo obravnavo in glasoval o zakonu, odločal v četrtek.
