Tako predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker kot Oettinger sta opozorila, da je treba dogovor o prihodnjem večletnem finančnem okviru doseči pred evropskimi volitvami maja 2019. Komisar je pozval, naj bo večletni evropski proračun prioriteta za članice in Evropski parlament.
"Ne smemo ponoviti nesrečne izkušnje iz leta 2013, ko je bil proračun EU dogovorjen z veliko zamudo," opozarja Oettinger. To ni le politično pomembno, temveč je v praksi nujno, saj študenti, raziskovalci, kmetje in preostali upravičenci do evropskih sredstev zaslužijo in potrebujejo pravno in finančno jasnost.
"Proračuni niso računovodska vaja, gre za prioritete in ambicije, za prevod naše prihodnosti v številke. Dajmo zato najprej razpravljati o tem, kakšno Evropo želimo," še poziva Juncker. Nato pa morajo članice po njegovih besedah ambicije podpreti z denarjem.
V komisiji odločno zavračajo razpravo o neto prejemnicah in neto plačnicah, ki je sicer tradicionalno v središču proračunskih pogajanj unije. To razpravo je treba končati, tudi na nacionalni ravni mora izginiti, je izpostavil Oettinger.
Koristi evropskega proračuna je namreč po prepričanju komisarja nemogoče zreducirati na evre in cente. Če je bilo to še nekako razumljivo v preteklosti pri starih programih, je nesmiselno, ko govorimo o varnosti in migracijah, je ponazoril.
Poleg tega je komisar izpostavil, da bodo iz evropskega proračuna v prihodnje financirali le projekte z evropsko dodano vrednostjo. Brez evropske dodane vrednosti ne bo vlaganj - to bo naš moto, je opozoril.
Posvaril je tudi pred spopadi med posameznimi politikami, na primer med kohezijo in migracijami ali kmetijsko politiko in varnostjo, češ da je treba zagotoviti resnično uravnotežen proračun.
V odgovoru na vprašanje v povezavi z rezi kohezijskih sredstev je Juncker danes zatrdil, da je prijatelj kohezijske politike, a opozoril, da je treba zagotoviti pravo dodano vrednost. "Nisem naklonjen brutalnim rezom," je še poudaril.
Komisija ob tem članicam v premislek ponuja katalog ali meni področij, ki prinašajo evropsko dodano vrednost, ter povezav med političnimi prioritetami in številkami.
Na primer, če bo prioriteta izboljšanje zaščite zunanje meje, bo to v prihodnjih sedmih letih stalo od 20 do 25 milijard evrov, za celovit sistem EU za upravljanje meja pa bi potrebovali do 150 milijard evrov.
Komisija ponuja tudi možnosti za spremembe koncepta pogojevanja, ki že obstaja, konkretno za okrepitev povezave med financiranjem in spoštovanjem temeljnih vrednot EU.
Komisija je danes predstavila le nekatere usmeritve za razpravo; 23. februarja bodo o tem na neformalnem zasedanju v Bruslju govorili voditelji članic unije. Konkreten predlog o prihodnjem večletnem evropskem proračunu pa je napovedala za 2. maj.
Komisija je že pred časom izpostavila, da bo treba proračun povečati z odstotka bruto domačega proizvoda EU na od 1,1 do 1,19 odstotka BDP za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.
