Brexit morda ne bo občutneje prizadel britansko-slovenskih finančnih odnosov, bo pa imel velik vpliv na unijo. Brexit za EU predstavlja veliko breme z vidika vpliva na konkurenčnost, vendar pa predstavlja tudi priložnost, da unija na področju finančnih odnosov postane učinkovitejša in prožnejša, je ugotavljal Pawel Peplinski iz Pricewaterhousecoopers.
Britanski politik Jeremy Browne, ki v EU zastopa interese londonskega finančnega središča, je ocenil, da so pogajanja o brexitu sicer trenutno v "nekoliko nenavadni fazi", saj se na eni strani britanska vlada še usklajuje glede odprtih vprašanj, na drugi strani pa imajo članice EU precej različne poglede na to, kako bi še naprej rade sodelovale z EU.
V prvi fazi pogajanj je imelo namreč 27 članic skupni cilj, in sicer od Velike Britanije dobiti čim več denarja, sedaj pa so želje postale pestrejše.
Da je brexit pomemben tudi za balkansko regijo, pa je poudaril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. "Nekaj časa se nismo pogovarjali o mejah in omejitvah, temveč predvsem o sodelovanju, sedaj pa meje znova prehajajo v ospredje," je poudaril. Ob bok brexitu je postavil razpad nekdanje Jugoslavije in pomen širitve EU za stabilnost v regiji.
Brodnjak upa, da bo brexit okrepil zavedanje EU o pomenu kohezivnosti in integracije, tudi z vidika držav na Balkanu, kjer je prisotna NLB. Upa, da brexit ne bo zaustavil pridruževanja novih članic k uniji. To je za banko pomembno predvsem z vidika regulacije finančnega sektorja. "Evropska regulacija je najstrožja na svetu," je poudaril.
EU bo v prihodnje še naprej pomemben igralec na globalnem trgu, če bodo države članice uspele ostati povezane. Da bo še naprej delovala kot kohezivna enota, pa bo morala, tako Brodnjak, še zaostriti pravila igre.
Volker Eutebach, ki britansko skupino Lloyds zastopa v Frankfurtu, se je strinjal, da so tveganja brexita povezana predvsem z vprašanjem prihodnje regulacije. Breme regulatornega poročanja bo za britanske družbe sicer nekoliko manjše, vprašanje pa je, koliko novih izzivov bo to prineslo.
V luči brexita se postavlja tudi vprašanje, kakšna bodo prihodnja razmerja moči v uniji, ko se bo iz nje poslovila pomembna igralka. Generalni direktor za zadeve EU na zunanjem ministrstvu David Brozina je ocenil, da obstaja možnost, da se bo britanska moč v uniji porazdelila izključno med Nemčijo in Francijo, ki bosta EU vodili v svojo smer. "Vendar pa, kar je dobro za nemško in francosko gospodarstvo, je ponavadi dobro tudi za Slovenijo," je dejal.
Strinjal se je, da je Slovenija ena izmed držav, na katero bo imel brexit manjši vpliv, vendar pa se mora Slovenija po njegovih besedah kljub temu zavzeti za to, da bo unija tudi v prihodnje zastopala enotne interese. "Brexita si gotovo nismo želeli, vendar pa je sedaj pomembno, da ugotovimo, kako naprej," je poudaril.
