Coats ni podpornik demokratov ali Hillary Clinton, enako velja tudi za Christopherja Wrayja ter direktorja Cie Mika Pompea, vendar vsi trije v nasprotju z njihovim šefom Trumpom trdijo, da je ruska grožnja ameriški demokraciji prisotna in zelo resna. Predsednik zatrjuje, da gre za izmišljotine demokratov in ne ukrepa.
Ameriška vlada nima nobene celovite strategije zoperstavljanja ruskemu vpletanju v volitve niti ne dela na njej. Podobno kot pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001 je vsaka agencija prepuščena sami sebi in iniciativi njenega vodstva, koordiniranega sodelovanja pa ni. Ob tem se te agencije še soočajo s Trumpovimi podporniki v kongresu, ki spodkopavajo legitimnost preiskave ruske afere.
Direktor FBI Christopher Wray je potrdil, da je FBI nasprotoval objavi memoranduma predsednika odbora za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu Devina Nunesa, vendar ga je Trump objavil, ker meče senco dvoma na preiskavo. Obenem pa je zavrnil objavo nasprotnega demokratskega memoranduma, ki preiskavo podpira.
FBI je bil proti objavi republikanskega memoranduma, ker izdaja državne skrivnosti, kar bi pomenilo metode dela FBI in v tem primeru predvsem to, da so od posebnega sodišča dobili nalog za prisluškovanje in nadzor članu Trumpove kampanje, ki ga še vendo sumijo vohunjenja za Rusijo. Trump pravi, da državne skrivnosti izdaja demokratski memorandum in ga je poslal v pregled pravosodnemu ministrstvu in republikancem v obveščevalnem odboru.
Coats je senatorjem dejal, da je Rusija odločena ponovno vplivati na ameriške volitve in sicer kongresne, ki bodo novembra in v najmanjši meri pričakujejo propagando na družabnih medijih, lažne osebnosti v podporo temu ali onemu kandidatu in druge metode, ki so jim bili priča že novembra 2016 na predsedniških volitvah. Potem so tu še vdori v volilne sisteme in računalnike. Vse z namenom, da se poveča razkol ameriške družbe.
Demokratski senator Mark Warner je bil oster do Trumpa, češ da ne ukrepa ampak še naprej zanika grožnjo, čeprav je imel na voljo več kot leto dni časa. Njegov republikanski kolega James Risch pa je nasprotno zagotovil, da Američani niso neumni in so sposobni ugotoviti, če kdo z njimi manipulira, torej posebnih ukrepi niso potrebni.
Direktor Cie Pompeo je prav tako zatrdil, da njegovi agenti vidijo aktivnosti v tej smeri. Coats pa je dejal, da so v protiukrepih omejeni, saj zasebnim podjetjem, kot so družabni mediji, ne morejo ukazovati, kako naj delujejo. Demokrati so mu priporočili, naj prepriča Trumpa, da vsaj sprejme sankcije proti Rusiji in pokaže nekaj odločnosti.
Coats pa je nepričakovano kritiziral tako Trumpa kot nekdanje kongresne kolege, čeprav posredno. Opozoril je, da naraščanje proračunskih primanjkljajev in s tem javnega dolga čez 20.000 milijard dolarjev predstavlja grožnjo gospodarstvu in tudi nacionalni varnosti.
Trumpova vlada je po letu dni obljub, da davčne olajšave ne bodo povečale primanjkljaja, v ponedeljek priznala, da se bo ta leta 2019 dvignil nad 1000 milijard dolarjev, kljub drugačnim predvolilnim obljubam, pa trenutno rasti porabe ni videti konca. K temu je prispeval tudi Coats z izjavo, da je jedrsko oborožena Severna Koreja nevarnost za sam obstoj ZDA, kar je eden od glavnih razlogov, s katerimi se utemeljuje povečanje porabe za obrambo.
Coats in Wray sta se dotaknila tudi zadnjega škandala z osebjem v Beli hiši, to je odstopom tajnika za osebje Roba Porterja, ki je pretepal obe nekdanji ženi, zaradi česar ne bi smel biti na položaju. Doslej je odstopilo ali moralo oditi 34 odstotkov uradnikov, ki jih je zaposlil Trump, kar je rekord najmanj zadnjih nekaj desetletij.
Trump se je dodatno zameril Američankam, ker se je postavil na Porterjevo stran. Šefu kabineta Johnu Kellyju, ki je Porterja pustil na položaju, čeprav je vedel za nasilje, se maje stolček. Bela hiša pa ne more najti verodostojne zgodbe, zakaj je bil Porter še naprej na položaju. Wray je dejal, da je FBI končal uvodno preiskavo njegovega ozadja - kar je potrebno za tako visok položaj - že marca lani, dokončno poročilo pa je pripravil julija lani.
Bela hiša jim je naročila, naj se znova spravijo k delu in novo poročilo so podali novembra lani. Tiskovni predstavniki Bele hiše so do danes trdili, da preiskava Porterjevega ozadja še vedno poteka.
Obliž na rano je skušal dati Coats s trditvijo, da je celoten sistem preverjanja ozadij zveznih uradnikov potreben celovite reforme, saj se je nabralo menda za že kar 700.000 zaostankov in problem se vleče od prejšnjih vlad. Enostavno ni dovolj agentov FBI za preiskave in uslužbenci do konca takšnega preverjanja delajo z začasnim dovoljenjem. Enega od teh ima tudi Trumpov zet in svetovalec Jared Kushner.
