Ena osrednjih volilnih tem so vodilni kandidati (spiztenkandidaten). Gre za to, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru zmage te skupine na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Koncept je unija prvič uporabila na volitvah leta 2014, kandidat EPP Juncker je dejansko postal predsednik komisije kljub kritikam, da je koncept v nasprotju z evropsko zakonodajo, po kateri predsednika komisije izberejo voditelji članic unije.
A kljub tem kritikam v Bruslju prevladuje mnenje, da spitzenkandidatov ni več mogoče ustaviti. "Spitzenkandidatov ni več mogoče odpraviti, korak nazaj ni več mogoč," ocenjujejo bruseljski viri, a obenem izpostavljajo, da v tem procesu ni nobene samodejnosti.
Komisija naj bi v svežnju izpostavila še nekatera druga institucionalna vprašanja, na primer nadnacionalne liste, ki zagotovo ne bodo zaživele na prihodnjih evropskih volitvah, in število komisarjev, o katerem sicer odločajo članice s soglasjem.
Poleg institucionalnih vprašanj se bo komisija v svežnju osredotočila na prihodnji večletni proračun, a le na splošne usmeritve za razpravo, saj bo konkreten predlog predstavila maja.
Komisija je že pred časom izpostavila, da bo treba proračun povečati z odstotka bruto domačega proizvoda EU na od 1,1 do 1,19 odstotka BDP za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.
