Gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka. Rast aktivnosti v industriji, trgovini na drobno in gradbeništvu je bila novembra lani med najvišjimi v evrskem območju. Izstopala je tudi rast blagovnega izvoza. Upočasnitev rasti investicij v lanskem tretjem četrtletju je bila zgolj začasna, saj struktura rasti uvoza in večja investicijska aktivnost države nakazujeta višjo rast investicij v zadnjem četrtletju, je v februarskem povzetku makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije.
Zaupanje v gospodarstvu je ostalo januarja izrazito visoko, nadaljevanje visoke rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju pa nakazujejo tudi rezultati modela Banke Slovenije za kratkoročno napovedovanje gospodarskih gibanj.
Rast zaposlovanja je bila novembra spet visoka, zaradi višjih izrednih izplačil pa se je precej povišala tudi medletna rast plač. Število zaposlenih v zasebnem sektorju je bilo novembra medletno višje za štiri odstotke, kar je blizu stopnjam rasti iz zadnjega obdobja pred krizo. Še naprej se je medletno zmanjševalo število brezposelnih, znižala se je tudi dolgotrajna brezposelnost.
Medletna rast povprečne bruto plače je novembra sicer dosegla 4,1 odstotka, vendar predvsem zaradi visokih izrednih izplačil kot posledice davčne razbremenitve in dobrih poslovnih rezultatov. Hkrati je rast osnovnih plač - vsaj v razmerju do obrata v inflaciji - ostala razmeroma nizka pri 2,4 odstotka.
Močan gospodarski cikel pa tudi še ni ustavil izseljevanja iz države. V lanskih prvih treh četrtletjih se je iz Slovenije odselilo 13.587 oseb oziroma le 72 manj, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Zmanjševanje razpoložljivosti delovne sile tako zadržuje predvsem naraščanje stopnje participacije, ki je v lanskem tretjem četrtletju znašala že 74,5 odstotka, kar je dve odstotni točki nad najvišjo ravnjo pred krizo.
Fiskalni položaj države se je lani precej izboljšal. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je do novembra padel na 0,5 odstotka BDP, kar je medletno manj za 1,9 odstotne točke BDP. Izboljšanje javnofinančnega položaja izvira predvsem iz gibanj v državnem proračunu, kjer je bil lani realizirani primanjkljaj v višini 332 milijonov evrov za 120 milijonov evrov manjši od predvidenega v oktobrskem poročilu o primanjkljaju in dolgu.
