Rast plač je bila v zadnjem obdobju v javnem in zasebnem sektorju po nekajletnih skromnih rasteh višja. V 11 mesecih lanskega leta je bila medletno 2,7-odstotna. "A s tem, ko ni presegla rasti produktivnosti, še ne povzroča vidnejših neravnotežij. Ostaja tudi nižja kot v predkriznem obdobju," so navedli v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Rast plač v javnem sektorju je bila lani povezana z odpravo nekaterih plačnih ukrepov, sprejetih v času krize. Letošnji pritiski na rast plač pa izvirajo predvsem iz zahtevane odprave nekaterih plačnih anomalij ter napredovanj zaposlenih. V zasebnem sektorju je bila rast ob visoki aktivnosti podobno kot leto prej najvišja v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah.
Pritiske na rast plač po mnenju Umarja zaenkrat omejuje pogajalska moč delojemalcev in izkušnje iz gospodarske krize. "V prihodnjih letih pa bodo plačni pritiski izhajali iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v določenih segmentih gospodarstva," so izpostavili.
Število delovno aktivnih se je ob koncu lanskega leta povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja in se tako približalo predkrizni ravni. V javnih storitvah je medletni porast delovno aktivnih izhajal predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju, zlasti osnovnem šolstvu, in zdravstvu. Visoka so ostala kratkoročna pričakovanja podjetij glede prihodnjega zaposlovanja, je ugotovil Umar.
Ob tem se na trgu dela vse bolj odraža vpliv demografije, ki prispeva k zmanjševanju razpoložljive delovne sile in po oceni Umarja prispeva k vse večjemu zaposlovanju tujcev v nekaterih dejavnostih. "Ta trend se je lani okrepil, rast števila delovno aktivnih tujih državljanov je v 11 mesecih dosegla 13 odstotkov," so navedli.
Med vsemi delovno aktivnimi so tuji državljani dosegli nekaj več kot osemodstotni delež. Višja rast delovno aktivnih tujih državljanov je v Sloveniji navzoča od leta 2014, ko je trg dela začel okrevati. Po Umarjevi oceni je to med drugim posledica močne rasti aktivnosti v dejavnostih, kot so promet in skladiščenje, gostinstvo in predelovalne dejavnosti, ki tudi sicer izstopajo po deležu delovno aktivnih tujcev.