Voditelji članic se pogosto udeležijo kolegija komisije, včasih s celotno vlado v sklopu priprav na šestmesečno predsedovanje Svetu EU. Pred Plenkovićem je bil gost kolegija romunski predsednik Klaus Iohannis, v minulih letih pa med drugimi tudi nemška kanclerka Angela Merkel in več kraljev. Slovenski premier se kolegija še ni udeležil.
Tudi tokratno kosilo kolegija s Plenkovićem bo med drugim priložnost za priprave na predsedovanje Hrvaške v prvi polovici leta 2020. Sicer pa naj bi bilo kosilo osredotočeno na prihodnost Evrope ter priprave na vrh EU 23. februarja, ki bo razpravljal o večletnem evropskem proračunu po letu 2020 in institucionalnih vprašanjih, povezanih z evropskimi volitvami maja 2019, pravijo v komisiji.
Vprašanja arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško v komisiji sicer ne omenjajo izrecno, vendar je malo verjetno, da ne bi bilo odprto, sploh na dvostranskem srečanju Plenkovića in Junckerja, ki bo sledilo delovnemu kosilu kolegija. Hrvaški premier in šef komisije, ki sta sicer oba člana evropske desnosredinske politične družine, bosta imela tudi skupno novinarsko konferenco.
V odgovorih na vprašanja, ali pripravlja Juncker kakšen nov predlog v povezavi z vprašanjem arbitraže, v Bruslju ponavljajo, da je iskanje rešitve oziroma kompromisa naloga obeh držav, in pravijo, da na njihovi strani "ni nobenega novega razvoja dogodkov". Poudarjajo tudi, da je treba najprej počakati na to, da se srečanje sploh zgodi.
Komisija od začetka julija poudarja, da od obeh strani pričakuje uresničitev arbitražne odločbe in da je pripravljena pomagati pri tem, a konkretnih predlogov ali dejanj za zdaj ni bilo. Nekateri diplomatski viri EU celo pravijo, da komisija pravno ne more storiti ničesar ter da ji povezava med arbitražno odločbo in pristopno pogodbo ne omogoča postopka na Sodišču EU.
Med aktualnimi evropskimi temami je sicer tudi nova širitvena strategija za Zahodni Balkan, ki jo je Juncker sam povezal s sporom Slovenije in Hrvaške - zaradi slabe izkušnje z njima je rešitev dvostranskih vprašanj po novem pogoj za vstop v EU. V Bruslju je neuradno slišati tudi, da je ta spor veliko breme za širitveni proces in da lahko, če ne bo kmalu rešen, ubije zagon v procesu.
Iz Zagreba za zdaj ni svežih uradnih informacij v povezavi s Plenkovićevim obiskom. Sredi januarja je hrvaški premier napovedal, da bo na tem srečanju odprl vsa vprašanja, pomembna za Hrvaško, v povezavi z njenim članstvom v EU in odnosi s sosedi. K temu je dodal, da bo to še ena priložnost za tolmačenje hrvaških stališč o reševanju spora o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Pred kosilom s kolegijem se bo Plenković sestal s predsednikom Evropskega sveta. V Tuskovi tiskovni službi o sestanku pravijo le, da bodo to posvetovanja pred neformalnim februarskim vrhom unije, ki bo razpravljal o prihodnjem večletnem evropskem proračunu in institucionalnih zadevah. Vprašanja arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško pa ne komentirajo.
Hrvaški premier je bil sicer pred tednom dni gost v Evropskem parlamentu v Strasbourgu in je evropske poslance tudi nagovoril.
