Kot je dejal Pahor, predsednika obeh držav glede razmer v regiji ocenjujeta, da je zdaj napočil trenutek, v katerem so voditelji regije Zahodnega Balkana in dveh držav, članic Evropske unije, kar sta Slovenija in Hrvaške, v dovolj zaupljivih in prijateljskih odnosih, "ne glede na številne razlike, ki so med nami", da poglobijo ozračje medsebojnega zaupanja in v naslednjih letih rešijo medsebojne dvostranske in multilateralne zadeve.
"Če je ta ocena točna, potem vzbuja optimizem, ki ga je glede tega vprašanja veliko manj v Evropski uniji," je še dejal predsednik Slovenije.
V povezavi s tem je tudi napovedal nov vrh v okviru procesa Brdo Brioni konec aprila v Skopju, ki bo po Pahorjevih besedah priložnost, da naredi piko na i ne samo v pomoč Makedoniji in Grčiji, da prideta do dvostranskega sporazuma glede imena, ne samo v deklaraciji, "če bomo imeli dovolj poguma, moči in medsebojnega sodelovanja, da podpremo stališče, da je potrebno aktivno iskati rešitve za vse dvostranske težave in rešitve tudi spoštovati, ampak da v bistvu na ta način najlažje "odgovorimo na dilemo", ki se pojavlja v zvezi z nedavno objavljenim predlogom strategije širitve Evropske unije na Zahodni Balkan.
Kot je še dejal Pahor, imata s Thacijem v osnovi nekoliko različno stališče glede objavljene strategije evropske širitve. Medtem ko slovenski predsednik ocenjuje, da je strategija dobra, kosovski predsednik meni, da je v osnovi slaba, delita pa oba poudarek, da je v njej toliko pomembnih nejasnosti in nedorečenosti, da potrebuje temeljite popravke in izboljšave, za kar se "bomo skupaj zavzeli tudi na skorajšnjem sestanku v Skopju konec aprila".
Ob tem je Pahor tudi izrazil željo, da spor glede uveljavitve meje med Hrvaško in Slovenijo, ki je določena z arbitražno razsodbo, ne bi vplival na sicer odlične odnose med Slovenijo in Hrvaško, "ki jih imamo ta hip".
"To velja tudi za odnose med Kosovom in Srbijo. Predsednika sem prosil, da tudi v tej luči razume naše pričakovanje, da bo Kosovo ratificiralo dvostranski sporazum o meji med Črno goro in Kosovom in da bo spoštovalo dogovor, ki je bil dosežen v Bruslju med Beogradom in Prištino, tudi glede oblikovanja zveze srbskih občin". Vse to, v okoliščinah, ki jih oba ocenjujeva kot vzpodbudne, lahko pripelje do takega razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, ki bo omogočal, da bo širitveni proces na ta del lažji in uspešnejši, je še opozoril predsednik republike.
Srečanje s Thacijem je Pahor sicer ocenil kot srečanje prijateljev, dveh narodov in dveh držav. "V upanju, da bomo še naprej razvijali odlične dvostranske odnose, si medsebojno pomagali in skupaj poskrbeli in storili vse, kar je v naši moči, da bomo v okviru regije Zahodnega Balkana pripomogli k miru, varnostni in blaginji ter evroatlantski perspektivi te regije."
Dvostranski odnosi so po Pahorjevih besedah odlični. Slovenija je tudi pomemben vlagatelj na Kosovu, še vedno pa je obseg blagovne menjave glede na možnosti relativno skromen, a se izboljšuje. Že naslednji mesec bo na Kosovu sicer gospodarska delegacija iz Slovenije pod vodstvom zunanjega ministra Karla Erjavca.
Slovenija poleg Nemčije, Avstrije in Italije sodi med najpomembnejše tuje vlagatelje na Kosovu. V letu 2016 je blagovna menjava med državama znašala 95,2 milijona evrov, v prvem polletju lanskega leta pa 56,4 milijona evrov.
Slovenski predsednik je državljankam in državljanom Kosova tudi čestital za skorajšnjo deseto obletnico samostojnosti države.
Slovenija je bila med prvimi državami, ki so priznale samostojnost Kosova. To je neodvisnost razglasilo 17. februarja 2008, Slovenija pa jo je priznala marca 2008. Od vzpostavitve diplomatskih odnosov v letu 2008 sta državi krepili sodelovanje na različnih področjih. Slovenija aktivno podpira Kosovo, tako dvostransko prek razvojnega sodelovanja kot tudi v okviru EU in zveze Nato.
Slovenski vojaki so že od leta 2000 prisotni v Natovi misiji na Kosovu (Kfor). Trenutno jih je tam okoli 250. Na Pahorjevem programu za danes je bilo tudi srečanje z njimi.
