Politični odnosi med Hrvaško in Srbijo so na zelo nizki ravni že skoraj tri desetletja, predvsem zaradi različnih pogledov na vzroke in posledice medsebojnih spopadov v času vojne na Hrvaškem ter tudi med drugo svetovno vojno. Vsa aktualna odprta vprašanja med državama - od usode pogrešanih preko statusa manjšin do meje med državama - izhajajo iz krvavega razpada Jugoslavije.
Vučićev obisk na Hrvaškem načrtujejo praktično od maja lani, ko je prevzel predsedniški položaj. Prvi poskus obiska konec lanskega leta ni bil uspešen. Tedaj so ga preložili za nedoločen čas prav zaradi zgodovinskih vprašanj, kot so nesoglasja glede tega, ali je bila v Jugoslaviji državljanska vojna ali pa je bila Srbija agresor na Hrvaško. Predsedniška urada sta se tedaj strinjala, da bo Vučić obiskal Hrvaško, ko se bo politično vzdušje umirilo.
Grabar-Kitarovićeva je zato nekoliko presenetila javnost, ko je Vučića konec januarja povabila na obisk. To je bilo v času prerekanja med Zagrebom in Beogradom o resničnem namenu srbske razstave o ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac, ki je bila postavljena na sedežu ZN v New Yorku.
Hrvaška predsednica je pojasnila, da je Vučića povabila "v dobri veri, da obstaja obojestranska želja po preseganju sporov in dogodkov, ki državi držijo za talca zgodovine, ter za zagotavljanje napredka narodoma in državama".
Tudi Vučić je dejal, da prihaja v dobri veri, ter ocenil, da Hrvati in Srbi nimajo nasprotujočih si interesov glede prihodnosti. V pogovoru za zagrebški tednik Globus je prejšnji teden predlagal šestmesečni moratorij za razprave o zgodovinskih temah, da bi se pomirile napetosti in vzpostavil dialog.
Kljub uradnim pojasnilom, da je dozorel čas za obisk, ker je treba končati medsebojne diplomatske in manj diplomatske obtožbe, ostaja vtis, da so mizo za srečanje Grabar-Kitarovićeve in Vučića naročili iz ZDA in EU, saj Washington in Bruselj najbolj zavzeto podpirata hrvaško-srbsko srečanje na vrhu. Tako oba predsednika kot EU in ZDA poudarjajo, da je sodelovanje Zagreba in Beograda izjemno pomembno za stabilnost in trajni mir na jugovzhodu Evrope.
Na sedežu hrvaške vlade medtem niso prepričani o smislu Vučićevega obiska, kar je znova odprlo vprašanje usklajevanja zunanje politike med uradom hrvaške predsednice in vlado.
Hrvaški premier Andrej Plenković ne skriva nezadovoljstva, ker bo moral sprejeti Vučića. Med drugim je napovedal, da si želi konkretnih pogovorov ter da bo morda odprl tudi vprašanje odškodnine, ki naj bi jo Srbija plačala zaradi razdejanja, ki ga je med vojno povzročila na Hrvaškem. Nekateri hrvaški ministri si želijo, da bi se Vučić opravičil za srbske zločine med vojno na Hrvaškem.
V uradu hrvaške predsednice so kot prednostne teme pogovorov z Vučićem izpostavili razjasnitev usode vseh pogrešanih v vojni, izboljšanje položaja narodnih manjšin ter vprašanje meje med Hrvaško in Srbijo. Vučić je napovedal, da bo odprl mnoge druge teme, kot je vrnitev premoženja pregnanim Srbom. Pričakovati je tudi prizadevanja za krepitev sodelovanja v gospodarstvu ter pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti na Balkanu.
Hrvaški mediji so po potrditvi Vučićevega uradnega obiska na Hrvaškem znova objavljali video posnetke njegovih nagovorov Srbom med vojno na Hrvaškem, ko je bil tesen sodelavec četniškega vojvode in haaškega obtoženca Vojislava Šešlja.
Na posnetkih je videti Vučića v Glini na Hrvaškem leta 1995, ko je dejal, da "srbska Krajina", območje, ki so ga med vojno na Hrvaškem zasedle srbske enote, "nikoli ne bo hrvaška". Predvideno je, da se bo Vučić v torek srečal s predstavniki srbske skupnosti, ki živijo na tem območju.
Vučićevemu obisku na Hrvaškem nasprotujejo hrvaške organizacije, ki izhajajo iz vojne, kot sta združenja vdov umrlih hrvaških vojakov in invalidov vojne. Za ponedeljek so pred poslopji vlade in sabora v Zagrebu napovedali množične proteste, ker imajo Vučića za četnika.
Srbski minister za obrambo Aleksandar Vulin je še pred uradno napovedjo protesta dodatno razpihnil strasti z izjavami, da bodo Vučića na hrvaških trgih dočakali ustaši, da bi ga umorili.
Srbska premierka Ana Brnabić je nato ocenila, da je z obeh strani slišati "vnetljive izjave", a je treba "spustiti žogo na tla" in dati priložnost sodelovanju, ne glede na zapletenost odnosov.
Vučić je bil kot srbski premier na inavguraciji Grabar-Kitarovićeve v Zagrebu leta 2015, ko se je mirno sprehajal po Zagrebu. Takrat ni bil deležen protestov veteranov, ki so močno prispevali k zmagi kandidatke HDZ na hrvaških predsedniških volitvah.
Grabar-Kitarovićeva je bila na Vučićevi inavguraciji maja lani, Srbijo pa je tudi obiskala junija 2016, ko je bil Vučić predsednik srbske vlade. Državi sta takrat podpisali deklaracijo o izboljšanju odnosov in reševanju vseh odprtih vprašanj, znano kot subotiška deklaracija.
