Strokovna sodelavka pri pripravi predloga poravnave malih delničarjev Mihaela Grubišić Šeba je povedala, da je treba prestrukturirati samo matično podjetje in Konzum, ki sta tudi najbolj zadolžena. Kot je dodala, na matično podjetje odpade 3,6 milijarde evrov dolgov, na Konzum pa 700 milijonov evrov. Priznane terjatve koncerna skupaj sicer dosegajo 5,4 milijard evrov.
Po njenem mnenju je premoženje vredno več kot trdi izredna uprava, revidirana finančna poročila, ki so jih izdelali na podlagi nominalnih vrednosti, pa ne morejo biti prava ocena vrednosti podjetja za načrt poravnave, ki ga pripravljajo, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Mali delničarji predlagajo, da bi nezavarovani upniki svoje terjatve v celotnem znesku preoblikovali v lastniške deleže. Odvisne družbe bi odpisale svoje terjatve do matičnega podjetja, edini posojilodajalci pa bi tako ostali upniki na podlagi roll-up posojila in zavarovani upniki. Po konverziji naj bi bila višina tako oblikovanega lastniškega kapitala tri milijarde evrov.
V primeru Konzuma bi bila višina s konverzijo pridobljenega lastniškega kapitala 400 milijonov evrov, potem ko bi dolgove do dobaviteljev v celoti preoblikovali v lastniške deleže. Dobavitelji bi prevzeli 25-odstotni delež največje hrvaške trgovske verige, predlagajo delničarji.
Namestnik predsednika združenja malih delničarjev Miroslav Jeličić-Purko je potezo, da bi finančne ustanove prestrukturirale Agrokor, dobavitelji pa Konzum, označil za pravično, saj je po njegovem mnenju treba prestrukturirati podjetja iz sestave koncerna z negativnim kapitalom. Kot je dodal, je treba po drugi strani uspešna podjetja iz skupine dokapitalizirati in jim omogočiti nadaljevanje rednega poslovanja.
Opozoril je, da namerava izredna uprava prestrukturirati tudi zdrava podjetja iz Agrokorjeve sestave. Vprašal se je tudi, zakaj mali delničarji Agrokorjevih podjetjih iz regije, kot je Kiseljak iz Sarajeva, svojega denarja ne bodo izgubili. Povedal je, da je delničar Mercatorja ter da v slovenskem delu koncerna stanje ni tako slabo, kot je na Hrvaškem, je poročal novičarski tportal.hr.
Novinarje je zanimalo mnenje dobaviteljev o predlog poravnave malih delničarjev. Jeličić-Purko je ocenil, da dobavitelji za zdaj tehtajo, koliko poplačil bodo deležni iz poravnave, če bodo svoj del dobili tudi mali delničarji.
Izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ante Ramljak je ob predstavitvi prvega načrta predloga poravnave decembra lani izjavil, da delnice Agrokorjevih podjetij na Hrvaškem nimajo nobene vrednosti, kar je male delničarje spravilo v obup. Kot so njihovi predstavniki povedali danes, bi takšna izjava v vsaki "normalni državi" pomenila "naznanilo manipulacij na trgu". Z Ramljakovim predlogom poravnave niso zadovoljni niti dobavitelji.
