Osnutek koalicijske pogodbe je dolg 177 strani in nosi naslov "Nov preboj za Evropo / Nova dinamika za Nemčijo / Nova povezanost za našo državo". Ali bo prepričal več kot 460.000 članov SPD, ki bodo imeli zadnjo besedo glede vstopa svoje stranke v veliko vladno koalicijo, pa je vprašanje, na katerega bo mogoče odgovoriti šele v začetku marca. Takrat naj bi se namreč zaključilo glasovanje po pošti in se prešteli oddani glasovi.
Prvak SPD Martin Schulz je v pogajanjih dosegel, da bo vladna koalicija, če bo do nje seveda sploh prišlo, po dveh letih naredila celovito vmesno oceno dela in po potrebi sprejela popravke za "drugi polčas". Schulz naj bi upal, da mu bo s tem uspelo prepričati članstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovor o zdravstvu in delovnem pravu šele čisto na koncu
Glavni jabolki spora, zaradi katerih so se koalicijska pogajanja zavlekla za dobra dva dneva, sta bili zahtevi SPD, da se naredi konec "dvorazrednemu" zdravstvu in zaposlovanju ljudi za določen čas.
Zaposlovanje delavcev za določen čas brez utemeljenega razloga bo po novem zakonsko omejeno na največ leto in pol in ne na dve leti kot doslej. Nova vlada bo naredila konec "verižnemu" zaposlovanju za določen čas. Sklenitev delovnega razmerja za določen čas namreč ne bo več dovoljena, če je bil delavec pri istem delodajalcu že zaposlen ali za nedoločen čas ali večkrat za določen čas v skupnem trajanju najmanj petih let. Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se bodo znižali, več pa bo sredstev za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih.
Na področju zdravstva kompromis, ki so ga na koncu dosegli pogajalci unije in SPD, predvideva oblikovanje posebne komisije, ki bo preučila možnost izenačenja plačil za zdravnike v javnem in zasebnem zdravstvenem zavarovanju. Ali bo zahteva SPD po izenačenju položaja zasebno in javno zavarovanih dejansko realizirana, naj bi bilo tako na koncu odvisno tudi od tega, ali bo sploh izvedljivo. Poleg tega naj bi se pri zdravstvenem zavarovanju znova izenačil prispevek delodajalcev in delojemalcev, potem ko so slednji v zdravstveno blagajno v zadnjih letih plačevali več.
Velike obljube glede stanovanj, šolstva, pokojnin, oskrbe starejših, digitalizacije
Najverjetnejša nova vladna koalicija bo še nadalje okrepila pravice najemnikov, hitro rast cen nepremičnin, še posebej v velikih mestih, pa naj bi omejila z gradnjo socialnih stanovanj. Obenem bo dodatno omejila pravico lastnikov stanovanj do zviševanja najemnin. Družinam z nižjimi dohodki bo pomagala priti do doma s posebnim dodatkom v višini 1200 evrov na leto in na otroka do njegovega desetega leta starosti. Tudi siceršnji otroški dodatek naj bi se postopoma povečeval, in sicer do leta 2021 za 25 evrov mesečno na otroka.
Velike investicije koalicijska pogodba obljublja na področju šolstva. Med drugim bo vlada s spremembami ustave omogočila financiranje šol iz zveznega proračuna, medtem ko so zanj zdaj pristojne posamezne dežele, kar pa očitno ne zadostuje. Vsi osnovnošolci bodo leta 2025 dobili zakonsko pravico do celodnevne oskrbe. Milijarde evrov bodo namenjene boljši digitalni opremljenosti šol.
Velikih finančnih vložkov bo deležna tudi oskrba starejših, med drugim bodo zaposlili dodatnih 8000 negovalcev za starejše. Prav tako se lahko veselijo upokojenci in bodoči upokojenci, saj prispevek v pokojninsko blagajno do leta 2025 ne bo presegel 20 odstotkov, višina pokojnine pa ne bo padla pod 48 odstotkov povprečnega dohodka. Zvišale se bodo pokojnine starejšim materam. Tisti, ki so desetletja delali ter skrbeli za otroke in sorodnike, bodo po 35 letih vplačevanja v pokojninsko blagajno upravičeni do t. i. temeljne pokojnine, ki jih bo ščitila pred revščino.
Podobno kot pred štirimi leti velika koalicija tudi tokrat digitalizacijo izpostavlja kot svojo prioriteto. Do leta 2025 naj bi hitra širokopasovna povezava oziroma t. i. optika dosegla vsako nemško občino in bo opredeljena kot zakonska pravica. Za to naj bi poskrbel poseben sklad, vreden od deset do 12 milijard evrov. Zagotovljena bo spletna nevtralnost.
Kljub velikim načrtom naj bi proračun ostal uravnotežen, davki se ne bodo zviševali
Čeprav so se stranke že pred časom dogovorile, da bodo ohranile proračunsko disciplino minulih let in ne bodo zapravile več, kot se bo steklo v državno blagajno, pa je - sodeč na vrsto dragih obljub, zapisanih v osnutku koalicijske pogodbe - vprašanje, ali jim bo to tudi uspelo. A po drugi strani bodo imele glede na zelo obetavne gospodarske kazalce precej manevrskega prostora. Za načrtovane projekte naj bi imela prihodnja vlada tako na voljo 46 milijard evrov.
Unija je sicer uspela z zahtevo, da se davki za najbogatejše ne bodo zviševali, obenem pa je pristala na postopno odpravo t. i. solidarnostnega prispevka, v prvi vrsti za tiste z nižjimi dohodki. To naj bi sicer nemški proračun "stalo" deset milijard evrov.
Evropska politika, zunanja in varnostna politika
Koalicijska pogodba, kot priča že njen naslov, postavlja Evropo v ospredje, pri čemer je vztrajal predvsem nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Schulz. Nemčija si bo aktivno prizadevala za krepitve EU in je med drugim pripravljena povečati svoj prispevek v proračun unije.
Stranke so se tudi zavezale krepitvi območja z evrom in so se pripravljene pogajati o ambicioznih načrtih francoskega predsednika Emmanuela Macrona za reformo tega območja. Sedanji evropski mehanizem za stabilnost ESM, ki je bil leta 2012 vzpostavljen za reševanje kriz v območju evra, naj bi se preoblikoval v evropski denarni sklad, ki bo pod parlamentarnim nadzorom in utemeljen v pravu EU. Za Nemce bolj sporni Macronovi predlogi, kot je npr. skupen finančni minister območja z evrom, v osnutku koalicijske pogodbe niso omenjeni.
Obrambni izdatki se bodo povečali, a skupaj z njimi in v enaki meri se bodo povečevala tudi sredstva za razvojno pomoč. Koalicijska pogodba izpostavlja zavezanost zvezi Nato, a ne omenja zaveze, po kateri naj bi se obrambni izdatki članic Nata zvišali na dva odstotka BDP. Med drugim se bo povečalo število nemških vojakov v Afganistanu. Varnostni organi tako na ravni države kot dežel se bodo okrepili za po 7500 zaposlenih.
Priseljevanje
Koalicijska pogodba v skladu z napovedmi pravi, da naj bi število novih prosilcev za azil v Nemčiji ne preseglo 220.000 letno. Kljub temu "zgornja meja" izrecno v pogodbi ni omenjena, poleg tega pogodba zagotavlja, da bo temeljna pravica do azila ostala nedotaknjena. Začasna ukinitev pravice do združevanja družin za osebe s t. i. subsidiarno zaščito bo podaljšana do avgusta, nato pa bo združevanje zanje omejeno na 1000 oseb mesečno, kar je nedavno že tudi potrdil bundestag. Dežele in občine bodo za ukrepe, namenjene integraciji priseljencev, prejele osem milijard evrov.
Istočasno pa stranke izpostavljajo ukrepe, ki naj bi v Nemčijo privabili kvalificirane delavce, ki jih gospodarstvo še kako potrebuje. V ta namen bo sprejet nek regulativen okvir, ki se sicer ne bo imenoval zakon o priseljevanju, a bo de facto prav to.
Za presenečenje poskrbela predvsem razdelitev ministrstev
Čeprav to ni del koalicijske pogodbe, pa je bilo danes največ pozornosti namenjene dogovoru strank o prihodnji razdelitvi ministrstev, ki je prinesel kar nekaj presenečenj.
SPD naj bi pripadli ključni ministrstvi za zunanje zadeve in finance, poleg tega pa še ministrstva za delo, družino, pravosodje in okolje. Zunanje ministrstvo bo prevzel sam Schulz, ki bo obenem odstopil z vrha SPD in ta položaj prepustil vodji strankine poslanske skupine v bundestagu Andrei Nahles. Novi finančni minister bo postal hamburški župan Olaf Scholz, ki velja za enega najbolj talentiranih politikov SPD, piše nemška tiskovna agencija dpa. Scholz naj bi obenem prevzel položaj podkanclerja.
CSU naj bi medtem pripadla ministrstva za promet, razvojno pomoč in notranje zadeve. Pomembno je predvsem slednje, ki naj bi se obenem razširilo še na področje domovine, vodil pa ga bo prvak CSU in donedavni ministrski predsednik Bavarske Horst Seehofer. Dosedanjega notranjega ministra Thomasa de Maiziera, vidnega člana več vlad pod vodstvom Merklove, v novem kabinetu ne bo več in naj bi bil, kot piše dpa, glavna žrtev "mešetarjenja" s položaji.
CDU tako ostajajo ministrstva za obrambo, gospodarstvo, kmetijstvo, zdravje in šolstvo - in pa seveda najpomembnejši kanclerski položaj. Obrambna ministrica naj bi znova postala Ursula von der Leyen, tesen zaveznik Merklove in trenutni vodja njenega kabineta Peter Altmeier naj bi prevzel gospodarski resor. Podpredsednica CDU Julia Klöckner, ki se omenja kot morebitna naslednica Merklove, naj bi postala ministrica za kmetijstvo.
