Sodišče je januarja ustavilo postopek zoper cerkljanskega župana Franca Čebulja, ki mu je tožilstvo očitalo nevestno delo v službi, ker naj bi na škodo občine podprl finančno slabo zastavljen projekt ureditve medicinskega centra ob novem domu starostnikov v Šmartnem. Sojenje snovalcem ureditve centra pa se zaradi domnevne poslovne goljufije nadaljuje.
Čebulj, ki je ves čas vztrajal, da ni bilo nikakršnega oškodovanja ali nevestnega dela, bi danes moral na sodišču nastopiti kot priča. Vendar se eden od zagovornikov obtoženih obravnave ni mogel udeležiti in sodnica Andrijana Ahačič je sklenila, da se bo zaslišanje Čebulja opravilo naslednjič. Je pa danes izvenobravnavno kljub temu izvedla zaslišanje dveh drugih prič.
Zdravnik Igor Kocjančič je pojasnil, da je obtoženi zdravnik Matjaž Bunc projekt medicinskega centra predstavil tudi njemu in da sta se pogovarjala o možnem sodelovanju. Kocjančič je povedal, da se mu je zdel projekt dober in da bi se v primeru njegove uresničitve lahko dogovorili za skupno sodelovanje tako pri raziskavah kot pri zdravljenju bolnikov.
Da je projekt dober so leta 2011 ocenili tudi cerkljanski občinski svetniki, ki so potrdili predlog župana, naj občina kot sovlagateljica s 109.000 evrov vrednim zemljiščem vstopi v projektno podjetje KNRC in postane njegova 15-odstotna lastnica.
Kot je danes povedal takratni občinski svetnik Marko Bolka, so na seji spoznali družbenike in po krajši razpravi sprejeli sklep, da občina vstopi v projekt, ki naj bi zagotovil številna nova delovna mesta.
Sojenje zdravniku Buncu in vodji projekta Rajku Sjekloči, ki jima obtožnica očita poslovno goljufijo, ter Doroteji Sjekloča, ki jo obtožnica bremeni overitve lažne vsebine, se bliža koncu. Sodišče naj bi na naslednjem naroku 28. februarja predvidoma zaslišalo še zadnje štiri priče.
Kot je znano, sta Sjekloča in Bunc obtožena goljufije, ker sta leta 2011 prepričala župana in občinske svetnike, da je podjetje KNRC zmožno zgraditi medicinski center, čeprav naj bi vedela, da potrebnih 25 milijonov evrov za projekt ni zagotovljenih.
Družba naj ne bi predložila poslovnega načrta za izgradnjo medicinskega centra, niti resnih zagotovil za financiranje. Sporna naj bi bila tudi dokapitalizacija, ki je bila opravljena s kroženjem denarja med povezanimi podjetji.
Obtoženi na drugi strani poudarjajo, da občini ni bila storjena nikakršna škoda, saj je zemljišče še vedno v njeni lasti, in izpostavljajo, da je bil projekt resno zastavljen in uresničljiv, kar dokazujejo s projektno dokumentacijo. O kreditiranju so se pogovarjali z Gorenjsko banko, ker ta ni odobrila financiranja, pa se je projekt izjalovil.
