Popovič je namreč 21. decembra na ustavno sodišče posredoval ustavno pritožbo zaradi kršitve načela nepristranskosti, pri čemer ga je najbolj zmotil način izbire sodnikov porotnikov oz. dejstvo, da so mu odrekli pravico do seznanitve z načinom izbire porotnikov.
Porotnike v določenem primeru se namreč izbira po abecednem vrstnem redu, v Popovičevem primeru pa naj bi s porotnika s priimkom na T prišli do porotnika s priimkom na Č, saj se je kar 11 porotnikov, ki bi morali priti prej na vrsto, opravičilo.
Kot je Popovič utemeljil v svoji ustavni pritožbi, v kateri je med drugim predlagal zadržanje izvajanja samega kazenskega postopka, se namreč poraja sum, da je določanje porotnikov potekalo mimo zakona in da se je porotnike določalo "ad personam".
Ustavno sodišče je 15. januarja odgovorilo Popoviču in ugotovilo, da župan ni izkoristil vseh pravnih sredstev, zaradi česar pritožba kot taka ni dopustna. Kot je danes pojasnil Popovič, je svojo vlogo medtem že dopolnil in zdaj čaka na ponovni odgovor ustavnega sodišča.
Popovič je svoj zagovor začel na naroku konec novembra, a ga do zdaj še ni zaključil. Kazenski pregon v omenjeni zadevi bo sicer zastaral konec letošnjega maja.
Obtožnica Popoviča bremeni zlorabe položaja in pridobitve premoženjske koristi družbi Serming ob prodaji občinskih zemljišč leta 2007, pri čemer sta direktorica občinske uprave Sabina Mozetič in cenilec Rajko Srednik obtožena pomoči pri storitvi omenjenega kaznivega dejanja. Popovič je bil v tej zadevi leta 2014 obsojen na zaporno kazen, a je višje sodišče nato sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Zaradi odstopa sodnice porotnice pa se je tudi ponovljeno sojenje vrnilo v začetno fazo.
