Širitev je bila vrsto let v senci kriz, zlasti finančne in migracijske, ter brexita. Notranje utrjena EU pa je proti koncu lanskega leta ob prehodu iz kriznega v običajno delovanje začela poudarjati, da bo to leto okno priložnosti za Zahodni Balkan.
Zahodni Balkan je geografsko del Evrope, delili bomo skupno prihodnost - to je ključno politično sporočilo, je ob predstavitvi strategije poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
"Danes potrjujemo, da so vrata naše unije odprta za Zahodni Balkan, ki je že enklava, obkrožena z EU, in da je naša ponudba iskrena," pa je poudaril komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.
"Vlaganje v stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana pomeni vlaganje v varnost in prihodnost naše unije," poudarja predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Z novo strategijo EU torej potrjuje, da evropska perspektiva velja za vseh šest držav na Zahodnem Balkanu: Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo, BiH in Kosovo, ki so sicer na različnih postajah na poti v unijo.
Najdlje sta Črna gora in Srbija, ki se že pogajata. Za ti vodilni državi v procesu je v strategiji omenjena letnica 2025 kot perspektiva za prihodnjo širitev, ki pa se po navedbah komisije ne sme razumeti kot rok.
Zaradi slabe izkušnje s slovensko-hrvaškim sporom o meji strategija vključuje tudi sporočilo, da EU v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov držav v regiji.
"Vse države se morajo nedvoumno zavezati, z besedo in dejanji, da bodo premostile zapuščino preteklosti z doseganjem sprave in reševanjem odprtih vprašanj, zlasti sporov o meji, precej pred pristopom k EU," poudarja komisija v današnjih dokumentih.
"Če spori o meji niso rešeni dvostransko, jih morata strani brezpogojno predati zavezujoči in končni mednarodni arbitraži, katere razsodbe morata obe strani v celoti izvajati in spoštovati pred pristopom," piše v strategiji.
Prav tako v strategiji piše, da bo Evropska komisija namenila posebno pozornost procesu reševanja teh sporov in, če bo to primerno, zagotavljala podporo.
Juncker ob tem opozarja na odgovornost Slovenije in Hrvaške v povezavi s širitvenim procesom in krepi političen pritisk na državi, naj vendarle rešita spor o meji. Nekateri neuradni viri celo izpostavljajo, da lahko spor Slovenije in Hrvaške, če ne bo rešen zelo kmalu, ubije zagon v širitvenem procesu.
Še nekaj sporočil je v strategiji, ki izpostavljajo pomen dobrososedskih odnosov, na primer da države ne smejo zlorabljati odprtih vprašanj v pristopnem procesu EU in da morajo vodilni v procesu podpirati, ne kvariti prizadevanj svojih sosed. V tem kontekstu je v strategiji izpostavljeno vprašanje Kosova.
EU sicer v novi širitveni strategiji opredeljuje šest nosilnih pobud s 57 konkretnimi ukrepi v pomoč regiji pri uresničevanju reform v vzajemnem interesu v obdobju 2018-2020.
Pobude se nanašajo na vladavino prava, sodelovanje na področju varnosti in migracij, povezanost regije, digitalni razvoj, vključno z zniževanjem stroškov za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih, ter na spravo in dobrososedske odnose.
V podporo regiji komisija v strategiji predlaga tudi postopno krepitev financiranja v okviru predpristopne pomoči (Ipa) do leta 2020. Po neuradnih navedbah bi lahko nekaj denarja v regijo preusmerili iz sredstev, ki so predvidena za Turčijo.
Ob predstavitvi strategije v Bruslju izpostavljajo, da je EU največja trgovinska partnerica regije z okoli 18 milijoni prebivalcev - v letu 2016 je trgovinska menjava znašala 43 milijard evrov.
Srbija in Črna gora sta se na širitveno strategijo odzvali pozitivno. Srbska premierka Ana Brnabić je dejala, da je Evropa Srbiji dala priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti. Po njenem je Evropska komisija v strategiji Srbijo prepoznala kot vodilno v regiji, zaradi česar bo ta država še hitreje izpolnjevala kriterije in reforme, regionalno sodelovanje pa bo še naprej prednostna naloga Beograda.
Predsednik črnogorske vlade Duško Marković pa je strategijo ocenil kot pozitiven signal. V Podgorici je še poudaril, da bo Črna gora morda pripravljena za vstop v EU še pred letom 2025. "Danes smo dobili sporočilo, ki je kompleksno, kot je pridružitveni proces, a je jasno, bomo del EU," je še dejal.
Evropski poslanci so v popoldanski razpravi o strategiji večinoma izražali zadovoljstvo, da je unija znova odprla vrata za vseh šest držav regije. Številni so poudarili, da je mesto teh držav v uniji in bili zadovoljni s tem, da bo pristop posameznih kandidatk odvisen od izpolnjevanja pogojev in kriterijev po "načelu regate".
Tudi evroposlanci iz Slovenije so pozdravili strategijo EU. Kot so ocenili, gre za jasen signal unije, da bo postopoma sprejela vse države iz regije, ki bodo izpolnile pogoje. V odzivih pa so izpostavljali tudi pomen članstva držav Zahodnega Balkana v uniji za varnost in stabilnost povezave in Slovenije.
Slovensko zunanje ministrstvo pa je v odzivu pozdravilo tudi dejstvo, da širitvena strategija vključuje vse države regije, podaja močna politična sporočila ter ob poudarjenem pričakovanju izpolnjenih kriterijev, izpostavlja tudi konkretne korake možnega napredka.
Ob tem je MZZ tudi izrazil zadovoljstvo, da je k strategiji s posredovanjem svojih pričakovanj vsebinsko prispevala tudi Slovenija, saj med drugim dokument vsebuje tudi poudarke, ki so bili usklajeni na zasedanju ministrov za zunanje zadeve držav procesa Brdo-Brioni lanskega junija na Brdu pri Kranju. Dodali so še, da je arbitražno reševanje sporov v širitveni strategiji opredeljeno kot model za reševanje sporov v primeru nezmožnosti dvostranske rešitve.
