Ministrstvo za kulturo je odbor pozval, naj vladi predstavi stanje proračunskih zmožnosti ministrstva v letošnjem letu in skupaj z njo prouči možnosti za dodatno financiranje nevladnih organizacij na področju umetnosti v okviru razpisov, ki jih pripravlja sektor za umetnost. Obenem je pozval ministrstvo, naj poskuša izboljšati dialog z nevladnim sektorjem preko dialoških skupin.
Niso pa člani odbora izglasovali predloga Levice, ki je želela pozvati ministrstvo, da zagotovi dodatna sredstva za tiste nevladne organizacije, ki so na javnem razpisu za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti dosegle kriterije za financiranje.
Levica je predlagala tudi, da bi ministrstvo financiralo vse tiste organizacije, ki kljub izpolnjevanju kriterijev financiranja niso prejele, ter dodelilo dodatna sredstva tistim, ki so prejele znatno nižje zneske kot na zadnjem programskem razpisu. V imenu koalicije je predsednik odbora Dragan Matić presodil, da predlog Levice pretirano odreja vladi oziroma ministrstvu, kaj naj storita.
Minister Tone Peršak je sicer na željo članov odbora in tudi predstavnikov nevladnega sektorja, ki so bili prisotni na seji, podrobneje pojasnjeval med drugim, zakaj so se kljub višjemu proračunu za kulturo glede na proračune v času finančne krize sredstva za financiranje nevladnih organizacij znižala, zakaj ni bilo razdeljenih vseh sredstev, predvidenih na razpisu, in zakaj so nekateri prijavitelji z odličnimi referencami izpadli.
Kot je poudaril, so vnaprej določene zakonske obveznosti kljub zniževanju proračuna, ki je od leta 2009, ko je bil z 204 milijoni najvišji, do leta 2016 padel za skoraj 30 odstotkov, razen manjših odstopanj ostale enake, v več kot 70 odstotkih pa so namenjene plačam v javnem sektorju. Večina od dobrih 12 milijonov, kolikor je letošnji proračun višji glede na lanskega, pa je po njegovih besedah namenjena financiranju evropskih projektov in javnih agencij.
Sredstev za programe niti letos niti lani niso dobili več, minimalno pa so jih zvišali na račun znižanja materialnih stroškov v javnih zavodih. Za celoten nevladni sektor tako ostane manj kot 30 odstotkov proračuna, sem pa so všteti še področji filma in knjige ter organi v sestavi, je pojasnil minister. Neporabljena sredstva so po njegovih trditvah prerazporedili na druge razpise, prijavitelji z mednarodnim ugledom, kot so Carmina Slovenica, APZ Tone Tomšič, zavod Maska, Mesto žensk in Ars Ramovš, pa so izpadli glede na trenutno postavljena merila.
Predsednica Asociacije Jadranka Plut je ponovila, da so rezultati razpisa jasno pokazali, da politika na področju nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi ni urejena in ne premore ukrepov za stabilnejši razvoj, temveč se rezi samo stopnjujejo, čeprav so nevladne organizacije v samem vrhu po črpanju evropskih sredstev. Bojazen nad prihodnostjo so izrazili še nekateri posamezniki, med njimi plesalka Tina Valentan in umetniški vodja brežiškega festivala Seviqc Klemen Ramovš, ki je dejal, da je politika, če ne najde urgentne rešitve, festival na ta način po več desetletjih pokopala.
Poslanci Saša Tabaković (SMC), Ljudmila Novak (NSi), Marija Bačič (SD) in Violeta Tomič (Levica) so se strinjali, da bi bilo treba zvišati sredstva za kulturo, Primož Hainz (DeSUS) pa se je vprašal, kje bi jih v času neoliberalne paradigme lahko vzeli. Minister vidi rešitev v postopni rasti proračuna in izkoriščanju novih, neproračunskih virov financiranja, ki bi jih vpeljali s spremembo zakonodaje.
