Sodišče EU je o tem presojalo potem, ko je belgijska socialna inšpekcija v okviru pregleda v zvezi z zaposlitvijo delavcev belgijskega podjetja iz gradbenega sektorja ugotovila, da to podjetje dejansko ni imelo zaposlenih in je vsa svoja gradbišča na podlagi podizvajalskih pogodb oddajalo bolgarskim podjetjem, ki delavce napotujejo v Belgijo.
Zaposlitev teh delavcev ni bila prijavljena pri belgijskemu nosilcu, pristojnemu za pobiranje prispevkov za socialno varnost, saj so imeli potrdilo E 101 ali A1, ki ga je izdal bolgarski nosilec, pristojen za potrjevanje njihove vključenosti v bolgarski sistem socialnega varstva, so pojasnili na sodišču.
Sodna preiskava v Bolgariji je pokazala, da bolgarska podjetja doma niso izvajala nobene pomembne dejavnosti. Belgijski organi so zato na pristojnega bolgarskega nosilca naslovili obrazloženo zahtevo za ponovno preučitev ali odvzem zadevnih potrdil. Ta je v odgovoru sporočil povzetek potrdil, ne da bi upošteval dejstva, ki so jih ugotovili in dokazali belgijski organi.
Ti so nato začeli kazenske postopke proti odgovornim v belgijskem podjetju, pritožbeno sodišče v Antwerpnu pa jih je septembra 2015 obsodilo. Čeprav je ugotovilo, da so bila potrdila izdana za vsakega od napotenih delavcev, je vendarle menilo, da ni bilo vezano na to okoliščino, ker so bila potrdila pridobljena z goljufijo.
Belgijsko kasacijsko sodišče, ki odloča o zadevi, je Sodišču EU v predhodno odločanje predložilo vprašanje. Izvedeti je želelo, ali lahko sodišče države članice gostiteljice razveljavi ali ne upošteva potrdila E 101 ter ali lahko na podlagi predloženih dejstev ugotovi, da je bilo to potrdilo pridobljeno ali se je uveljavljalo na podlagi goljufije.
Sodišče je v današnji sodbi opozorilo na sodno prakso, po kateri načelo lojalnega sodelovanja zavezuje nosilca izdajatelja, da opravi pravilno presojo upoštevnih dejstev in da zato zagotovi točnost navedb v potrdilu. To načelo po navedbah sodišča pomeni tudi načelo vzajemnega zaupanja, potrdilo vzpostavlja domnevo o pravilnosti in torej načeloma zavezuje pristojnega nosilca države članice gostiteljice.
Zato mora pristojni nosilec države članice gostiteljice, dokler se potrdilo ne odvzame ali razglasi za neveljavno, upoštevati dejstvo, da za tega delavca že velja zakonodaja socialne varnosti države članice, v kateri ima sedež podjetje, ki ga zaposluje, in ta nosilec za zadevnega delavca torej ne more določiti svojega sistema socialne varnosti.
Vendar iz načela lojalnega sodelovanja izhaja tudi, da morajo vsi nosilci države članice skrbno preizkusiti uporabo svojega sistema socialne varnosti. Zato mora pristojni nosilec države članice, ki je izdal potrdilo, ponovno razmisliti o utemeljenosti te izdaje in to potrdilo po potrebi odvzeti, če pristojni nosilec države članice gostiteljice izrazi dvom glede resničnosti dejstev, na katerih navedeno potrdilo temelji.
Sodišče je torej ugotovilo, da lahko državno sodišče v tej zadevi potrdila zavrne, ker se je belgijski nosilec obrnil na bolgarskega nosilca s prošnjo za ponovno preučitev in odvzem potrdil glede na elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so bila ta potrdila pridobljena ali so se uveljavljala na goljufiv način. Bolgarski nosilec prav tako ni upošteval teh elementov.
Odločiti mora tudi, ali se lahko zoper osebe, za katere se sumi, da so napotene delavce zaposlile z uporabo potrdil, pridobljenih z goljufijo, uveljavlja odgovornost na podlagi nacionalnega prava.
