Oškodovanec, 28-letni strojni tehnik, zaposlen pri omenjenem podjetju, je danes pred sodnico Lidijo Smolar opisal dogajanje usodnega dne, ko je bil razporejen za redna vzdrževalna dela na železniški progi Logatec-Verd. Z deli so začeli ob 7. uri. Zaradi pomanjkanja kadra je bil tistega dne razporejen na dva različna stroja.
Okoli 21.15, po več kot 14 urah, dela so dela zaključevali. Morali bi le še naložiti stroj za obdelovanje tirnic na tovornjak. Oškodovanec je stal ob stroju in nameščal jekleno vrv, s pomočjo katere naj bi bager dvignil stroj na tovornjak. Bilo je že temno, edino svetlobo so nudile luči na električnih drogovih, ob tem je senco na delovišče metal tudi sam bager.
Kot je danes opisal oškodovanec, so ga med nameščanjem jeklene vrvi klešče bagra zgrabile za roko. Začutil je hudo bolečino. Prvo pomoč so mu nudili sodelavci, kmalu so prispeli reševalci, ki so ga odpeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Sledilo je dolgotrajno zdravljenje, na delo se je vrnil šele po skoraj treh letih od nesreče. Zdravniki so mu roko sicer rešili, vendar danes ni več tako gibljiva kot pred nesrečo, kar je oškodovanec danes tudi pokazal sodnici.
Na vprašanja sodnice je oškodovanec pojasnil, da je bil tistega večera po tolikih urah dela utrujen. Poleg tega so vzdrževalna dela opravljali na dvotirni progi, torej so morali ves čas paziti tudi na mimo vozeče vlake. Glede pogojev, v katerih običajno delajo, je na vprašanje zastopnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dejal, da je svetloba odvisna od vremena in dela dneva. Razsvetljave, razen tiste z električnih drogov, tako niso imeli.
Da so bili pogoji dela pri vzdrževanju prog obupni, je danes ocenil takratni strojni delovodja. "Včasih smo imeli tudi po 300 ur na mesec," je dejal danes upokojeni delavec in glede poškodbe svojega nekdanjega sodelavca dodal, da "dobro, da ni hujše".
Kot je opisal, so vsi delavci večinoma utrujeni, delo 10 do 12 ur na dan je normalna stvar. "Čudno, da ni več nesreč," je komentiral razmere. Prav slabi vidljivosti in utrujenosti vseh delavcev je pripisal nesrečo.
Zastopnica ZZZS je izpostavila, da kolektivna pogodba za to področje dovoljuje delo nad 14 ur dnevno v primerih naravnih ali drugih nesreč. Nekdanjega strojnega delovodjo je povprašala, kakšna je bila narava del usodnega večera. Priča pa ji je pojasnila tako kot pred njim že oškodovanec, da je šlo za redna načrtovana vzdrževalna dela na progi.
Danes je pričal tudi varnostni inženir Slovenskih železnic, ki je pristojen za izvajanje varstva pri delu v podjetju. Na vprašanje sodnice, čemu bi pripisal vzrok za nezgodo, je varnostni inženir odgovoril, da "temi, utrujenosti delavcev in pomanjkanju komunikacije med njimi". Dejal je še, da ne ve, zakaj so usodnega dne dela trajala več kot 14 ur, ali je bilo tako dolgo delo planirano ali pa se je kaj zataknilo. Ob tem pa priznal, da še nikoli noben delavec, čeprav razporejen na neustrezno delo, tega ni zavrnil. "Ne, ker se bojijo za svojo službo," je odgovoril pravnici ZZZS.
"Nezgoda se je zgodila, ker je bilo preveč dela. Ljudje vsakodnevno preveč delajo. Tema je bila, slaba vidljivost, pod lučmi se naredijo sence," pa je danes povedal delavec, ki je tistega večera upravljal z bagrom. Kot je opisal, je sam tistega dne začel delati že ob 6. uri v Sežani. Nato so ga prepeljali v Logatec, kjer je do večera nadaljeval delo na tem delovišču.
Sodnica je danes obe strani znova povprašala, ali obstaja možnost poravnave, a se podjetje z očitkom ZZZS, da za varnost pri delu v podjetju ni ustrezno poskrbljeno, ne strinja, zato se bo postopek nadaljeval.
