Štiridnevno zasedanje bodo začeli v ponedeljek popoldne, ko bodo med drugim govorili o odpravi geografskega blokiranja. To diskriminira spletne kupce glede na njihovo narodnost ali bivališče, uporablja pa ga 63 odstotkov evropskih spletnih strani.
Z odpravo geografskega blokiranja bodo potrošniki prek spleta lažje kupovali izdelke ali vstopnice, rezervirali hotel ali najeli avtomobil v drugih državah unije. Novi predpisi, o katerih bo Evropski parlament glasoval v torek, pa še ne bodo veljali za avtorsko zaščitene digitalne vsebine, avdiovizualne storitve in storitve prevoza.
Parlamentarci bodo v ponedeljek razpravljali in v torek glasovali tudi o reformi sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katero bo unija začela uresničevati zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma. Reforma predvideva hitrejše zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in financiranje nizkoogljičnih inovacij.
Nova pravila, o katerih sta Evropski parlament in Svet EU že dosegla neformalni dogovor, naj bi pospešila letno zmanjševanje deleža pravic do emisij iz ETS, ki se prodajo na dražbi. Predvidena je tudi podvojitev števila pravic, ki se lahko vključijo v rezervo za stabilnost trga (MRS) v okviru sistema ETS, če na trgu pride do presežka pravic do emisij. Novi predpisi predvidevajo še vzpostavitev dveh skladov, ki bosta spodbujala nizkoogljične inovacije.
Evropski parlament in komisija bosta v ponedeljkovi razpravi pod drobnogled vzela tudi avtomobilsko industrijo, ki naj bi manipulirala z znanstvenimi poskusi. Razprava je bila na dnevni red uvrščena zaradi nedavnih razkritij, da naj bi nemški proizvajalci avtomobilov financirali raziskavo, ki je na ljudeh in opicah preverjala posledice vdihavanja dušikovega oksida.
Torek bo v Strasbourgu v znamenju Zahodnega Balkana. Dopoldne bo hrvaški premier Andrej Plenković z evropskimi poslanci kot drugi evropski voditelj razpravljal o prihodnosti Evropske unije.
Popoldne pa bo visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini parlamentarcem predstavila novo strategijo EU za Zahodni Balkan, s katero želi unija po letih odrinjenosti na stranski tir oživiti širitveni proces.
EU naj bi z novo strategijo, ki jo bodo predstavili v torek, potrdila, da evropska perspektiva velja za vseh šest držav na Zahodnem Balkanu: Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo, BiH in Kosovo, ki so sicer na različnih postajah na poti v unijo. Zaradi izkušnje s Slovenijo in Hrvaško naj bi strategija vključevala tudi sporočilo, da EU v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov držav v regiji.
Evropski parlament podpira širitev unije na države Zahodnega Balkana, a hkrati opozarja na njihove težave pri vzpostavljanju pravne države, spoštovanju temeljnih pravic in boju proti korupciji.
Tretji dan zasedanja, v sredo, bodo poslanci razpravljali in glasovali o sestavi parlamenta po izstopu Velike Britanije iz unije, ko se bo po odhodu Britancev izpraznilo 73 poslanskih sedežev.
Glede na poročilo, ki ga je 23. januarja potrdil parlamentarni odbor za ustavne zadeve, naj bi se število evropskih poslancev po brexitu zmanjšalo s 751 na 705. V letih 2019-2024 naj bi bilo torej 46 poslanskih sedežev manj kot sedaj. Preostalih 27 sedežev, ki jih ne bodo več zasedali britanski parlamentarci, naj bi si razdelilo med štirinajst članic, ki so po ocenah sedaj preslabo zastopane glede na njihovo velikost. Slovenija ostaja pri osmih sedežih.
Postopek odločanja o sestavi parlamenta s sredinim glasovanjem ne bo končan. O tem bodo s soglasjem odločali še voditelji članic unije, zatem pa je potrebna še formalna odločitev Evropskega parlamenta.
V sredo sta na dnevnem redu tudi razprava in glasovanje o t. i. vodilnem kandidatu. Poslanci podpirajo postopek t.i. spitzenkandidatov, v katerem evropske politične stranke pred volitvami v Evropski parlament izberejo vodilne kandidate za položaj predsednika Evropske komisije. Postopek je bil prvič uporabljen leta 2014, ko je bil za predsednika Evropske komisije imenovan Jean-Claude Juncker.
V resoluciji, o kateri bodo glasovali parlamentarci, med drugim piše, da je parlament pripravljen zavrniti kandidata za predsednika Evropske komisije, ki pred volitvami v Evropski parlament prihodnje leto ne bo imenovan za vodilnega kandidata.
Februarsko plenarno zasedanje bodo evroposlanci sklenili v četrtek, ko sta na dnevnem redu razprava in glasovanje o ukinitvi poletnega in zimskega časa. Parlamentarci naj bi v nezakonodajni resoluciji Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga ukinitev premikanja ure, a v EU ohrani enotno ureditev časa.
