Vlada bo mednarodni organizaciji OCCAR, ki deluje na področju vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve, v tem mesecu poslala pobudo o priključitvi Slovenije. S tem bo po besedah ministrice Slovenija v sklopu sodelovanja drugih evropskih držav lahko bolj transparentno kupila bojne kolesnike za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine.
Tak način nakupa prinaša več prednosti, je pojasnila Katičeva. Vnaprej znana cena je za enak model kolesnih vozil enaka za vse države, doba vzdrževanja je zagotovljena, zmanjšano je tudi tveganje korupcije. S sodelovanjem pri izgradnji zmogljivosti v okviru OCCAR bi Slovenija izpolnila tudi več zavezujočih kriterijev za sodelovanje v okviru stalnega strukturnega sodelovanja EU na področju obrambe (PESCO).
"Vse aktivnosti bomo vodili tako, da bo končno odločitev lahko potem prevzela naslednja vlada," je pojasnila Katičeva. V dveh mesecih pričakujejo odobritev prošnje k priključitvi, nato pa se bodo po besedah ministrice začeli postopki za uskladitev memoranduma o sodelovanju. Ocenjujejo, da bi odločitev lahko bila sprejeta jeseni.
Takrat bodo tudi videli, katera vozila in s kakšno oborožitvijo bodo na voljo v okviru slovenskega investicijskega programa. Ob tem je Katičeva poudarila, da je najpomembnejša enaka cena za vse države članice.
Za projekt izgradnje srednje bataljonske skupine Slovenske vojske je zanimiv večnacionalni program BOXER, v katerem trenutno sodelujejo Nemčija, Nizozemska in Litva, so zapisali na spletni strani ministrstva za obrambo. V okviru programa BOXER je trenutno naročenih 696 vozil v 14 različnih konfiguracijah, dobavljenih pa je bilo že 421 vozil Nemčiji in Nizozemski, ki so bila med drugim tudi uspešno preizkušena v Afganistanu. Prva vozila so že dobavili tudi v Litvo, ki je k projektu pristopila avgusta 2016.
Trenutno zanimanje za pridružitev k programu BOXER kažejo še tri srednjeevropske države, Velika Britanija, dve južnoameriški državi in Japonska. Modularnost vozila omogoča nakup ločenih modulov glede na dejanske potrebe in ne celotnega kompleta vozila. Na ta način je zagotovljena možnost oblikovanja strukture vozila glede na potrebe, v katerih bo Slovenija zagotavljala razpoložljivost navedenih vozil.
Slovenija sicer za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin načrtuje nakup 136 oklepnikov, je za STA pojasnil generalni direktor direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo Željko Kralj.
V prvi fazi naj bi jih nabavili 56, ki bi jih pridružili že obstoječim 30 svarunom, bolj znanim pod imenom patrije. Za Slovenijo bi bila po besedah Kralja sprejemljiva cena štiri milijone evrov za oklepnik brez davkov. Skupni strošek za prvih 56 vozil pa ocenjujejo na okoli 280 milijonov evrov. Ker bi šlo za opremo istega proizvajalca, pa bi bila bistveno ugodnejša logistika in vzdrževanje vozil.
Pri projektu BOXER gre za oklepnik z najvišjo možno protiminsko in balistično zaščito, je poudaril Kralj. V bojnem delu bataljonske bojne skupine bi bila polovica vozil opremljena s topom 30 mm, druga polovica vozil pa bo poleg topa imela še integrirani protioklepni raketni sistem. Ta je sicer že izdelan, ni pa preizkušen v praksi, zato bodo v prvi fazi oklepniki brez omenjenega sistema, bodo pa vključeni v nabavo v procesu oblikovanja druge bataljonske bojne skupine.
Tudi Kralj je med prednostmi članstva v takšnem programu izpostavil, da so pogoji jasni in za vse enaki, kar pomeni, da odpade tveganje korupcije, ki je toliko večje pri javnih in še bolj pri zaupnih naročilih. Druga prednost je neprimerno hitrejša dobava oborožitvenih sistemov v primerjavi s postopkom javnega naročila.
S sodelovanjem v projektu bi Slovenija hkrati zadostila več domačim in evropskim smernicam in predpisom. Obenem pa bi članstvo v tej organizaciji pomenilo priložnost za slovensko industrijo, ne le v okviru projekta BOXER, pač pa tudi v okviru vseh ostalih programov OCCAR. V okviru organizacije namreč poleg omenjenega projekta poteka še 12 drugih različnih programov.
Ministrstvo je sicer imelo na voljo več možnosti postopka nabave vozil - z objavo javnega naročila, s postopkom vlada vladi, po posebnih pravilih, ki bi jih določila država, in preko mednarodne organizacije. V okviru te bi bilo mogoče postopek izpeljati prek Natove skupne nabavne službe ali prek evropske organizacije OCCAR, na ministrstvu pa so se nazadnje odločili za slednjo.
