Zakon o informacijski varnosti bo določil ukrepe za varnost omrežij in informacijskih sistemov, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah, ter za zagotavljanje kibernetske obrambe. Predvideno je, da bo zakon določil minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance po zakonu - to bodo ponudniki digitalnih storitev in izvajalci bistvenih storitev (npr. v sektorjih energije, oskrbe s pitno vodo, zdravstva). Predvidena je vzpostavitev Uprave RS za informacijsko varnost ter nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (nacionalni CSIRT) in tovrstne skupine za organe državne uprave (CSIRT organov državne uprave).
Slovenija bo z zakonom o trgu finančnih instrumentov med drugim v svoj pravni red prenesla spremenjeno evropsko direktivo o trgih finančnih instrumentov (Mifid 2), ki naj bi zagotovila večjo preglednost, učinkovitost in odpornost finančnih trgov ter okrepila varstvo vlagateljev.
Vlada je ohranila stopnjo tajnosti zaupno iz pobude za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega železniškega tira Divača-Koper. Pojasnjuje, da morata imeti pogajalski delegaciji možnost, da pogovore opravita v miru in brez zunanjih pritiskov, saj gre v tej fazi za oblikovanje predloga akta, ne pa za proces odločanja. Ko bo pripravljen predlog sporazuma, podlage za določanje tajnosti vsebine ne bo več in bo predlog sporazuma predložen vladi in DZ v obravnavo in potrditev, pravi vlada.
Vlada je določila besedilo predloga zakona o izvajanju evropske uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih. Vsak ponudnik teh produktov bo moral pripraviti kratek in jedrnat dokument s ključnimi informacijami in ga objaviti na svoji uradni spletni strani, s čimer naj bi se izboljšala kakovost informacij, ki bodo malim vlagateljem na voljo.
Vlada se je seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta za obdobje od začetka januarja 2014 do konca decembra 2017. V tem obdobju je bilo odobrenih 282 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti 1,71 milijarde evrov, kar je 56 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del). Do danes pa je bilo izdanih še za 70 milijonov dodatnih odločitev o podpori. V obdobju do konca leta 2023, ko se zaključi izvajanje programskega obdobja 2014-2020, je Slovenija upravičena do dobrih treh milijard evrov sredstev.
Vlada je potrdila predlog sprememb zakona o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost, po katerem bodo pristojnost za izvajanje strokovnih in administrativnih nalog na področju priznanja za poslovno odličnost z Urada RS za meroslovje prenesli na Javno agencijo RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit).
Vlada bo zaradi podnormiranosti 72. člena zakona o denacionalizaciji in neenotne sodne prakse predlagala avtentično razlago zakona o denacionalizaciji. To je presodila ob pripravi odgovora odboru DZ za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je opozoril na po njegovem mnenju nerazumno izplačevanje odškodnin in zamudnih obresti denacionalizacijskim upravičencem. Vlada meni, da je treba omenjeni člen zakona razumeti tako, da je zavezanec dolžan plačati upravičencu nadomestilo koristi, ki jo je ali bi jo lahko zavezanec dosegel ob skrbnem gospodarjenju s premoženjem, ki je predmet vračila v naravi. Ob tem nadomestilo koristi ne sme presegati koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi s tem premoženjem sam upravljal oziroma ga uporabljal.
Vlada se je seznanila z informacijo o izvajanju aktivnosti, ki jih predvideva nacionalni stanovanjski program 2015-2025, za leto 2017. Ministrstvo za okolje in prostor ugotavlja, da aktivnosti po akcijskem načrtu tečejo po predvideni časovnici.
Vlada je s sklepom določila šest skupnih javnih naročil za leto 2018, in sicer nakup goriva na bencinskih servisih, nakup motornih vozil, razen specialnih vozil in vozil po posebnem naročilu, storitve mobilne telefonije, nakup letalskih vozovnic, storitve letalskega prevoza z neposredno povezavo do Bruslja in izvajanje poštnih storitev.
Vlada je v odgovoru na vprašanje poslanca Franca Breznika (SDS) v zvezi z obratovanjem blokov 4, 5 in 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) zapisala, da je bila zaustavitev obratovanja četrtega bloka predvidena do konca leta 2016, a je sedaj v pripravljenosti za začasno obratovanje v primeru zaustavitve šestega bloka. Tako bo le, dokler ne bo končana posodobitev petega bloka, saj bodo takrat četrti blok trajno ustavili. Posodobitev bloka 5 naj bi bila končana pred koncem letošnjega junija, če se to ne bo zgodilo, bo Teš Evropsko investicijsko banko znova zaprosil za podaljšanje soglasja za obratovanje bloka 4.
Vlada je določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji večstranske konvencije o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, sestavljene v Parizu 24. novembra 2016. Slovenija k večstranski konvenciji daje pridržke, in sicer si pridržuje pravico, da se 3., 11. in 14. člen konvencije v celoti ne uporabljajo za njene zajete davčne sporazume, določbe 9., 16. in 17. člena ter VI. del večstranske konvencije pa se uporabljajo v obsegu, kot ga dopušča ustrezni pridržek, so zapisali v vladi.
Vlada je določila dogodke, ob katerih se bodo v letu 2019 izdali priložnostni kovanci: v počastitev 100. obletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani bo izdan spominski kovanec za dva evra, ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini pa bodo izdani zbirateljski kovanci.
