Za reševanje kriz v območju evra je bil leta 2012 vzpostavljen evropski mehanizem za stabilnost ESM, ki je nasledil do tedaj začasni mehanizem EFSF. Skupaj sta posodila denar petim članicam območja evra.
Grčija, Irska, Španija, Portugalska in Ciper so skupaj prejele 273 milijarde evrov, je povedal izvršni direktor ESM Klaus Regling. "Štiri države so program pomoči uspešno končale, v njem je sedaj le še Grčija in tudi tu se lahko postopek uspešno konča," je dodal.
Regling je na konferenci o poglabljanju evropske monetarne unije, ki jo je na Brdu pri Kranju organizirala ljubljanska ekonomska fakulteta ob podpori predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, predstavil možne vloge ESM pri poglobitvi evropske denarne unije. Ena od idej je, da bi se ESM preoblikoval v evropski denarni sklad.
Razprava o poglobitvi evropske monetarne unije se je začela decembra lani in naj bi se po načrtih končala do letošnjega junija. Za okrepitev evropske monetarne unije so bile v zadnjih letih izvedene pomembne institucionalne reforme, vendar je njena struktura še vedno pomanjkljiva, je dejal generalni direktor Evropske komisije Maarten Verwey.
Med konkretnimi koraki Evropska komisija izpostavlja dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, vključno s strategijo za zmanjšanje slabih posojil in odločitvijo o evropski shemi za zavarovanje vlog. Predlogov je še več in stališča držav članic so različna, a Verwey je izrazil prepričanje, da bo dogovor mogoče doseči do zastavljenega roka.
"Pripravljeni moramo biti na morebitne nove krize," je dejal Verwey, s čimer so se strinjali tudi preostali govorniki na konferenci. "Vsaka finančna kriza ima enaka pravila in najti moramo mehanizme, ki nas bodo zaščitili," je pozval guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
Slovenija je ena od držav, ki jih je kriza najbolj prizadela, je spomnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Uvedli smo fiskalna pravila, s katerimi naj bi izboljšali upravljanje javnih financ, a ta ne bi smela biti rezultat zgolj golih kalkulacij dvakrat na leto. Fiskalna pravila bi morala biti preprosta in enostavno razumljiva, je dejala.
Tako kot Vraničarjeva je tudi Dušan Mramor z ekonomske fakultete opozoril na nejasna pravila. Spomnil je, da je leta 2007 Evropska komisija zaznala, da se slovensko gospodarstvo pregreva, čeprav to ni bilo res, zato je od Slovenije zahtevala, da prihrani še več.
Mramorja moti, da se v razpravi o poglabljanju evropske monetarne unije ne upošteva razlik med državami na obrobju območja evra ter jedrnimi državami. "A če se države na obrobju znajdejo v težavah, se bodo te razširile tudi v jedrne države," je posvaril.
Edina prava rešitev se mu zdi, da bi imele države na obrobju v primeru težav na voljo instrumente ekonomske politike, s katerimi lahko same ukrepajo, in to takoj. A opaža, da tega v razpravi o poglabljanju evropske monetarne unije ni. Razprava gre v smeri, da se v primeru pojava težav na obrobju te rešujejo v centru, in to običajno s pogojevanjem, kar pa terja čas, je opozoril.
"Slovenija se ne bi smela čutiti kot država na obrobju, ker to niste," je Mramorju odgovoril nekdanji šef evroskupine in nekdanji nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem.
Dijsselbloem je ugotovil, da gre območju evra trenutno odlično. Najvišjo rast beležijo države, ki so opravile najtežje delo, je ugotovil in menil, da bi morali pogledati v preteklost in se "vprašati, kako smo si dovolili, da smo zašli v takšno godljo". Ne smemo si dovoliti, da bi spet zašli v kaj takšnega, je dejal.
